Zaradi izkoriščanja delavcev v tujini bo podana kazenska ovadba

Zadnji primeri izkoriščanja napotitve delavcev iz Slovenije v Nemčijo, o katerem smo že poročali, obravnava tudi inšpektorat za delo. Delavci so po nekaj mesecih dela v Frankfurtu, kjer so gradili bolnišnico, ostali brez izplačanih plač, prav tako pa niso imeli denarja za vrnitev v Slovenijo.

V oddaji 24UR so v ponedeljek poročali o primeru, ki ga je med drugim opisala tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Delavci so bili zaposleni v podjetju Garum, ki jih je napotilo na delo v Nemčijo, kjer so v Frankfurtu gradili bolnišnico. Za januar in februar niso dobili plač, niso dobili izplačanega regresa, niti plačanih nadur, praznikov in dopusta. O plačilnih listah ni bilo ne duha ne sluha.

Glavni inšpektor inšpektorata za delo Franc Rančigaj je pojasnil, da je bil zoper delodajalca že uveden postopek inšpekcijskega nadzora, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev pa bodo podali tudi kazensko ovadbo.

Inšpektorat za delo lani vložil 65 kazenskih ovadb

Na inšpektoratu za delo so pojasnili, da so od leta 2009 obravnavali največ kršitev, povezanih s plačilom za opravljeno delo. Pojavljajo se tudi kršitve pogodbe o zaposlitvi, v zvezi z zaposlovanjem na črno, evidencami na področju dela in socialno varnostjo ter delovnim časom. Prav največ kršitev je na področjih gradbeništva, gostinstva in trgovine.

Tako ugotavljajo, da je veliko kršitev takšnih, da delavec ne dobi dogovorjenega plačila. Leta 2009 so ugotovili 1522 takšnih kršitev, naslednje leto je številka poskočila na 2596, lani pa je bilo takšnih kršitev že skoraj 3500.

Rančigaj je potrdil, da so obravnavali tudi več hujših kršitev zakonskih določil, ki so imeli vse znake kaznivega dejanja, zato so na pristojno državno tožilstvo vložili tudi kazenske ovadbe. Samo lani so vložili 65 kazenskih ovadb. Ob tem dodaja, da so zaznali tudi kršitve pravic iz delovnega razmerja napotenih delavcev v Nemčijo, a statističnih podatkov o tem ne vodijo posebej.

Slovenski inšpektorat nima pristojnosti za opravljanje nadzora na ozemlju drugih držav, je pa, tako kot drugi podobni organi članic Evropske unije, vključen v sistem notranje izmenjave informacij na trgu dela (IMI), ki omogoča ugotavljanje dejanskega stanja v drugih državah. Na inšpektoratu zato dodajajo, da se je tako težje izogniti sankcijam ob kršitvah delovnopravne zakonodaje tudi v zvezi z napotenimi delavci.

Tako so inšpektorji že v več primerih ugotovili, da so prek omenjenega sistema uspešno že rešili "kar nekaj postopkov", ki so se zaključili s podajo kazenske ovadbe. Primere prijav kršitev ob napotitvi delavcev v tujino po besedah Rančigaja obravnavajo prioritetno.

ZSSS: Nekaj plač dobijo, potem pa ostanejo brez vsega

Na ZSSS opozarjajo, da so gradbeni delavci zaradi slabega stanja gradbeništva v Sloveniji delo prisiljeni iskati v tujini, saj za njih glede na recesijo in stečaje večjih gradbenih družb pravih priložnosti praktično ni.

In mnogi se podajo na takšno pot. ZSSS opozarja, da je veliko primerov, ko se delavci z delodajalcem dogovorijo, da so zaposleni v Sloveniji, delo pa opravljajo v Nemčiji. Po navadi ima slovenski delodajalec sklenjen dogovor z nemškim podizvajalcem, ta pa ima pogodbo sklenjeno z glavnim izvajalcem del na gradbišču v Nemčiji.

Ker so slovenski delavci zaposleni v slovenskem podjetju, jim le-to uradno izplačuje minimalni osebni dohodek, razliko do zasluženega dohodka pa dobijo po drugi poti. Delodajalec jim namreč obljublja plačilo v višini osem evrov na uro. In delavci bi se s tem tudi zadovoljili, če bi takšen dogovor zares držal.

Vendar delodajalec pogosto prekrši dogovor. Marko Tanasić iz ZSSS pojasnjuje, da dva ali tri mesece delodajalec izplačuje dogovorjen znesek, nato je naslednja dva meseca, morda tudi tri, dohodek nižji, pogosto ga dobijo tudi z zamudo in v obrokih. Ko pa delavec ne dobi izplačanih dveh plač, jih delodajalec pošlje domov z obljubo, da bodo dobili plačano, ko bo nemško podjetje nakazalo denar. Med tem je zbrana že nova ekipa delavcev, ki čakajo, da odidejo na delo v tujino.

Tisti, ki se med opisanim postopkom začnejo pritoževati, pa lahko hitro končajo v "buškah". Tako sta dva delavca pri ZSSS že povedala, da sta bila v Nemčiji zaradi negodovanja pretepena. Nemški sindikalist Frank Schmidt - Hulliman pa je povedal, da so delavcem, ki so člani njihovega sindikata, grozili tudi tako, da so jih spraševali, "kako kaj hčerka, za katero vedo, katero šolo obiskuje".

Denarja kar naenkrat ni mogoče iztožiti

Zgodba po vrnitvi še nikakor ni končana. Opeharjeni delavec kmalu ugotovi, da njegovega denarja ne bo. Zaposlen je bil namreč v podjetju, ki ima le bančni račun, nabiralnik in en mobilnik. Srečuje pa se tudi z drugimi novimi ugotovitvami, ki so zanj vse prej kot ugodne.

Delodajalec, ki je zaposloval delavce v Nemčiji, je moral za vsakega delavca prispevati tudi plačila v nemški sklad za plačilo nadomestil za letni dopust gradbenih delavcev (SOKA-BAU). Vendar delavci kmalu ugotovijo, da do sredstev iz tega sklada niso več upravičeni, saj jih je izčrpal že njihov delodajalec, in to kljub temu, da niso bili na dopustu. V gradbeništvu v Nemčiji obstaja tudi sklad za regres in izravnavo plač in tudi iz tega sklada je delodajalec že počrpal sredstva, ki jih seveda delavec ni videl. Bil je namreč dogovorjen za osem evrov na uro, na koncu pa tudi teh ni videl. Zato si pogosto takšni delavci, ko ugotovijo, da tako več ne morejo delati, sposodijo denar za vrnitev v domovino, kjer pa se njihova agonija nadaljuje.

Ko govorijo z odvetnikom, da bi tožili takšnega delodajalca, namreč hitro ugotovijo, da ima delodajalec bodisi zaprt ali blokiran račun bodisi je celo zaprl ali prodal podjetje nekomu iz nekdanjih republik nekdanje Jugoslavije. To pa za obubožanega delavca pomeni, da svojega denarja ne bo nikoli dobil.

Za nekoga trdo delo, za drugega masten zaslužek

In kaj imajo od tega ti delodajalci v Sloveniji. V Nemčiji je po kolektivni pogodbi vsak gradbeni delavec upravičen do minimalnega zneska, ki ga predvideva kolektivna pogodba. Za kvalificiranega gradbenega delavca predvideva 13,70 evra na uro, za nekvalificiranega pa 11,50 evra na uro. Verjetno ni težko ugotoviti, kolikšna je razlika, in če jo pomnožimo s številom opravljenih ur, lahko hitro ugotovimo, da nekdo že v enem mesecu na podlagi dela, ki ga je opravil nekdo drug, dobro služi.

Gradbeniki v tujini pogosto delajo tudi nadure. Tako so na gradbišču pogosto več kot 200 ur mesečno. In če predvidevamo, da je opravil 200 ur na mesec, lahko njegov delodajalec zasluži več kot 1100 evrov le na podlagi dela enega delavca. Že prej pa smo omenili, da delodajalci hitro izčrpajo tudi sklad, namenjen za plačevanje letnega dopusta.

Direktorica ni imela pojma o tem, kdo dela v podjetju in kje

Inšpektorat za delo je v poročilu, izdanem septembra lani, zapisal, da so obravnavali enega takšnih primerov. Pri nadzoru nekega podjetja so ugotovili, da direktorica ni imela informacij, koliko delavcev je zaposlenih, niti ni vedela, kje njeni delavci opravljajo delo. "Očitno je bila direktorica zgolj na papirju, med tem, ko je družbo vodila druga oseba na podlagi pooblastila," so zapisali.

Prav v tem primeru 20 delavcem niso bile izplačane plače za tri mesece, delodajalec pa je delavce kar sam brez izkazane pravne podlage odjavil iz sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja. Delodajalec je po mnenju inšpektorjev delavcem zavestno kršil pravice, zaradi česar so proti njemu vložili kazensko ovadbo, v kateri mu očitajo kršenje temeljnih pravic delavcev in goljufijo.