Fundacija za ohranitev semen opozarja, da morajo semena ostati v rokah ljudi. Dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru Mario Lešnik je glede sprememb in dopolnitev uredbe EU o rastlinskem razmnoževalnem materialu dejal, da na fakulteti ocenjujejo, da sprejetje uredbe v obstoječi obliki prinaša nesprejemljiva tveganja za neodvisnost Slovenije v segmentu avtonomnega zagotavljanja semen rastlin. Sprejetje omenjene uredbe po njegovem mnenju pomeni ogrožanje izmenjave in vzdrževanja semen avtohtonih sort, s tem pa posledično izumrtje avtohtonih sort semen. Ogrožen je tudi razvoj ekološkega kmetijstva.
Lešnik opozarja, da lahko predlagan sistem preko monopola velikih tujih podjetij pripelje do popolne tuje prevlade nad semeni, kar ogroža biodiverzitetno in prehransko neodvisnost posamezne države. Lešnik še opozarja, da v Sloveniji trenutno nimamo dovolj učinkovitih sistemskih mehanizmov za nevtralizacijo negativnih učinkov uredbe. "Predlagan sistem pomembno omejuje pravico in legitimnost ljudem, da razpolagajo z naravno dobrino, semeni, ki ni nič manj pomembna, kot voda, zrak in zemlja," opozarja profesor Lešnik.
Semena avtohtonih rastlinskih sort so izvor lokalne tradicije, saj imajo lastnosti in identiteto krajine, so izvor biološke raznovrstnosti in imajo odlične reproduktivne lastnosti, zato so naše kulturno in naravno bogastvo, še dodaja Lešnik.
Varuhi semen v boj za naše pravice
Da uredba brutalno posega v pestrost kulturnih rastlin ter pravice kmetov in potrošnikov do svobodne izbire in zdrave prehrane, opozarjajo tudi Varuhi semen. "Še enkrat smo soočeni z bitko, v kateri se moramo vsi mi potrošniki, kmetje, vrtičkarji in ljubitelji narave boriti za naše pravice," opozarjajo Varuhi semen, ki so že naslovili odprto pismo na evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, v pismu pa ga pozivajo, da zavzame kritično pozicijo angažirane civilne družbe in 6. maja glasuje proti predlogu Generalnega direktorata za varno hrano in zdravje potrošnikov o sprejemu zgoraj omenjene uredbe.
Hkrati pozivajo vse posameznike in posameznice, da se jim v tem boju pridružijo in svoje nestrinjanje s politiko v prid semenarskim konglomeratom izrazijo na podpisom vseevropske peticije, ki je dostopna na spletni povezavi.
Ustanoviteljica Zelenega kroga Karmen Valenti opozarja, da je seme bogastvo in edino sredstvo v boju proti lakoti. Slovenija pridela samo 10 odstotkov svojih potrebnih semen in samo tretjino potrebne hrane. “Mi pa ne želimo biti odvisni, temveč želimo biti samooskrbni z lastno pridelano zdravo hrano,” opozarja Valentijeva. Njihovim stališčem se pridružujejo tudi v Ekocivilni iniciativi Slovenije, kjer poudarjajo, da mora izmenjava semen med vrtičkarji in kmetij ostati prosta.
KOMENTARJI (967)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.