Štrukelj: Nesprejemljivo je, da učitelji nastopijo na strani tistih, ki poglabljajo strah pred begunci

Profesorji gimnazije v Kranju, ki nosi ime našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ki je sanjal o miru in prijateljstvu med vsemi ljudmi, so očitno pozabili na eno od svojih nalog, ki jih imajo kot prosvetni delavci. 

Eden od ciljev sistema vzgoje in izobraževanja, ki so navedeni tudi v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), je namreč tudi "vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi."

Podpisi 24 profesorjev Gimnazije Franceta Prešerna, ki so ostro nasprotovali nastanitvi migrantov v kranjskem dijaškem domu, so prav nasprotno. Dijakom pošiljajo sporočilo, da tisti, ki so drugačni, niso dobrodošli ... 

Štrukelj: Nesprejemljivo je, da učitelji nastopijo na strani tistih, ki poglabljajo strah pred begunci

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je bil do poteze 24 profesorjev izjemno kritičen. Kot je dejal, je "nesprejemljivo, da učitelji nastopijo na strani tistih, ki poglabljajo strah pred begunci in na nek način poglabljajo ali širijo predsodke in delujejo v nasprotju z zakonskimi principi izobraževanja in vzgoje v slovenski državi, ki pravijo, da je treba krepiti medsebojno razumevanje, odnos do drugih in drugačnih in spodbujati medsebojno solidarnost."

Prepričan je, da učitelji niso delovali v skladu z etiko. Pravi celo, da je stvar veliko bolj resna, saj meni, "da je zatajil nek elementarni človeški čut za to, kaj je prav in kaj narobe." Kot pojasnjuje so se slovenski učitelji izrazito izkazali, ko so v času vojne sprejeli učence in učenke iz Bosne, ki so jih nato brez večjih težav vključili v izobraževalni proces. Prepričan je, da bi tako moralo biti tudi zdaj. Ravnanje učiteljev je treba javno obsoditi, "stvari so začele namreč spominjati na to, kar se je dogajalo v 30. letih, ko je prihajalo do grozljivih postopkov segregacij."

'Profesorji so reagirali neprofesionalno'

Kritična je bila tudi Mirjam Milharčič Hladnik z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. "Profesorji so reagirali neprofesionalno. Njihov poklic zahteva, da spoštujejo otrokove pravice, delujejo v njihovo korist in se zavzemajo za strpnost in sprejemanje drugačnosti. K temu jih zavezujejo zakoni, bela knjiga o vzgoji in izobraževanju ter evropske smernice," je dejala. 

"Poslanstvo učiteljev in vzgojiteljev vidimo v prenašanju znanja in informacij otrokom, za njihovo prihodnost in vsakdanje življenje. Učenje spoštovanja razlik med ljudmi in strpnosti do drugačnih ter razvijanje empatije do sočloveka vodijo v odgovornost, tolerantnost in solidarnost do drugih," pravijo tudi v Unicefu.

'Za otroke gre. Tokrat gre res zanje'

Nad ravnanjem profesorjev so razočarani tudi na Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije (ZDPDS), Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Slovenskem društvu pedagogov. Kot so zapisali, z zaskrbljenostjo spremljajo nasprotovanje nastanitvi mladoletnih beguncev v dijaškem domu v Kranju.

"S svojim podpisom je nasprotovanje izrazila celo skupina ljudi, od katerih bi to najmanj pričakovali: 24 učiteljev, profesorjev, torej pedagoških strokovnih delavcev, katerih poslanstvo je poučevanje in vzgoja mladih gimnazijcev na kranjski gimnaziji. Vzgoja v duhu strpnosti in spoštovanja različnosti, v duhu solidarnosti, sočutja, razumevanja. Humanosti," so zapisali v pismu, pod katero so se podpisali Damijan Štefanc (ZDPDS), Sabina Jelenc Krašovec (FF UL) in Robi Kroflič (Društvo pedagogov).

Opozarjajo na nesmiselnost, da zavračamo otroke, ki nikomur v Sloveniji niso storili nič žalega, zato, ker "vanje projiciramo svoje iracionalne strahove in vidimo zlo tam, kjer ga ni". Spomnili so tudi na to, da slovenska Ustava varuje tudi pravice tujcev. "Tako kot državljani RS imajo tudi otroci tujci pravico do izobraževanja in vzgoje v javnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, pri čemer nasprotovanje katere koli skupine ljudi ne more biti razlog, da se takšnih ukrepov ne izvede," so jasni. Od oblasti pričakujejo, da bo ustvarila razmere, ki "nikogar na podlagi osebnih okoliščin iz javnih ustanov ne izključujejo."

"Za otroke gre. Tokrat gre res zanje. Ne le za teh šest, ki jim odrekamo nastanitev v dijaškem domu, kjer bi lahko bili deležni ustrezne oskrbe, varnosti in izobraževanja. Za vse otroke gre. Ker svet, kakršnega odrasli gradimo s takšnim zavržnim, nespoštljivim, zaničevalnim odnosom do tistih, ki so v njem najranljivejši, pa naj prihajajo iz katerega koli okolja ali kulture, je svet, v katerem bodo tudi "naši" otroci slej ko prej – begunci. V več kot enem pomenu te besede," so še poudarili.

Histerija zaradi šestih otrok, mlajših od 15 let

"Otroci so vedno najprej otroci, ne glede na njihove usode. Otroci begunci brez spremstva se soočajo s težkimi izkušnjami iz preteklosti, bežijo pred vojno, preganjanjem in zlorabami – izkušnjami, ki jih ne bi smel doživeti noben otrok. Izgubili so dragocena leta otroštva in šolanja, zapustili so svoje domove, družine, prijatelje," pravi Tjaša Jazbinšek iz Unicefa.

"Takšen odpor se je zgodil zaradi pol leta trajajočega vsakodnevnega političnega in medijskega hujskanja proti beguncem in migrantom, ki so jih na ta način naredili za nevarne in nesprejemljive," pravi Milharčič Hladnikova. "Iz ljudi, tudi otrok, ki bežijo pred nevarnostjo in negotovostjo, so naredili grožnjo in moralno paniko. Zdaj pa je treba v takem vzdušju najti prostor za strpno razpravo, spoštovanje otrokovih pravic in uresničevanje podpisanih mednarodnih konvencij," opozarja Milharčič Hladnikova.

Kot pravi, prostor za namestitev otrok in azilantov v Sloveniji obstaja in prepričana je, da obstajajo tudi ljudje in okolja, ki so jih pripravljeni sprejeti. Pomembno pa je, da predstavniki ministrstev najdejo takšna okolja in se z ljudmi pogovorijo in prepričajo tiste, ki jih je strah, da je prestrašenost odveč. "Potem se ne bo moglo zgoditi, da bi 20 staršev od 66 dijakov dijaškega doma odločilo, da je moralna panika bolj na mestu kot namestitev šestih otrok brez staršev," še dodaja.

SZS: Imamo izjemne športne uspehe, a ne moremo rešiti vseh težav v državi

Tudi ravnateljica kranjskega dijaškega doma se je želela pred odločitvijo pogovoriti s starši in dijaki, a so se ti uprli. Ravnateljičino vabilo na sestanek naj bi starši takoj posredovali Mestni občini Kranj, Gimnaziji Franceta Prešerna in Smučarski zvezi Slovenije (SZS). V njihovem domu namreč biva veliko dijakov s statusom športnika, ki se ukvarjajo z zimskimi športi.

A na SZS pravijo, da niso prejeli nikakršnega protesta staršev. Odločno zanikamo, da SZS nasprotuje naselitvi migrantov v dijaški dom v Kranj, so jasni v Smučarski zvezi Slovenije. "Nihče ni Smučarske zveze Slovenije po uradni poti vprašal za mnenje. SZS se do tega problema ne bo opredelila, saj je naše poslanstvo jasno. Srbeti in vzgajati sedanje in nove šampione v vseh smučarskih panogah. Morda je kdo mnenja, da lahko zaradi izjemnih športnih uspehov, ki jih imamo, rešimo vse težave v državi. A žal ni tako," pravi Tomi Trbovc iz SZS.

Pahor: Politika bi morala prepričljivo reševati probleme, ki skrbijo ljudi

Predsednik republike Borut Pahor poudarja, da se je s problemom nestrpnosti mogoče le delno soočiti s pozivi k sožitju in strpnosti. Veliko bolj pomembno in koristneje bo, če bo politika prepričljivo reševala probleme, ki skrbijo ljudi, opozarja predsednik ob aktualnem dogajanju v državi, povezanem z begunsko krizo.

V prizadevanju za ničelno toleranco do sovražnega govora je predsednik Pahor pred kratkim sprejel tudi častno pokroviteljstvo nad šestim družbeno odgovornim natečajem Plaktivat za oblikovanje mestnega plakata na temo sovražnega govora, so poudarili v predsednikovem uradu poudarili.

Predsednik Pahor se tako odziva na aktualno dogajanje v državi, ko se vrstijo shodi proti nastanitvi migrantov, tudi mladoletnih, v njih pa med drugim sodelujejo poslanci in druge vidne osebe iz političnega življenja.

Pozivi vladi

"Zadnji izmed sovražno nastrojenih shodov se je zgodil v Šenčurju, njegov izključni namen pa je bil preprečiti vzpostavitev begunskega centra v nekdanji stavbi trgovine Baumax. Kakšne posledice ima takšno širjenje sovraštva, se je pokazalo pred dnevi na primeru dijaškega doma Kranj, ko je bil val sovraštva naperjen celo zoper begunske otroke brez spremstva. Nihče od pristojnih organov v tej državi ni ustrezno odreagiral," je kritičen poslanec Združene levice Matjaž Hanžek.

Zato je Hanžek na vlado naslovil pobudo, "naj prouči trenutno ureditev na področju možnosti in omejitev javnih zborovanj ter sprejme vse potrebne ukrepe, ki bodo v prihodnje preprečili izdajanje dovoljen za shode in javna zborovanja, katerih glavno sporočilo in namen je v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije in vsebuje vse znake ravnanj opisanih v Kazenskem zakoniku in Zakonu o varstvu javnega reda in miru." Če je za to potrebno spremeniti področno zakonodajo, pa vlado poziva naj te spremembe pripravi v čim krajšem možnem času.

Tudi na družbenih omrežjih so se pojavile pobude predsedniku vlade Miru Cerarju in ministrici Maji Makovec Brenčič glede dogodkov v Kranju. "Prepričani smo, da država postopa narobe, ko s pomočjo ministrstev brezglavo išče dijaške domove, kamor bi namestila šest otrok, starih med 10 in 14 let. Podleganje diktatu staršev je protizakonito in protiustavno, z umikanjem svojih predlogov pa vlada daje najslabši možen zgled državljanom," so zapisali pobudniki.

"Spoštovani gospod Cerar, spoštovana gospa ministrica Makovec Brenčič, od vas pričakujemo, da aktivno in takoj posežete v nastalo situacijo in pokažete, da v Sloveniji še delujemo ne samo po temeljnih načelih solidarnosti in človečnosti, temveč tudi v skladu s poklicnimi standardi, ustavo in zakoni," so zapisali v zaključku poziva.

Grozili z izpisom otrok

Potem ko je predlog za namestitev mladoletnih migrantov v kranjski dijaški dom naletel na burne odzive, so iz kabineta kranjskega župana včeraj sporočili, "da je boljša lokacija za namestitev mladoletnih azilantov v azilnem domu v Ljubljani, kjer so prisotne tudi vse strokovne službe, ki se ukvarjajo s to problematiko." 

Ravnateljica Dijaškega in študentskega doma Kranj Judita Nahtigal sicer obžaluje pretirane reakcije staršev in krajevne skupnosti. Kot je pojasnila, bi bili mladoletni migranti nastanjeni v stavbah, kjer dijakov ni. Nahtigalova je pred odločitvijo želela govoriti s starši dijakov, ki bivajo pri njih, in s člani sveta staršev, zato je organizirala sestanek.

A sledilo je skoraj obsedeno stanje. Starši niso bili pripravljeni na pogovor, prepričal jih ni noben argument, zagrozili so celo z izpisom otrok iz dijaškega doma.

Na sestanku je bilo tudi nekaj dijakinj doma. Dve sta prav tako kot starši izrazili strah pred temi mladoletnimi azilanti, ena pa je sestanek zapustila, ker je bila presenečena nad tako negativnim vzdušjem in odklonilnim odnosov staršev, je danes za 24ur.com pojasnila ravnateljica.