"Oseba, ki jo bom imitiral, me mora najprej osvajati. Mora mi biti simpatična, najbolj pomembno pa je, da lik, ki ga imitiram, spoštujem." Tako pravi Tilen Artač, akademski glasbenik in imitator, ki najraje posnema nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla.
Začetki imitatorstva v Sloveniji segajo v leto 1990. Takrat je Sašo Hribar začel z oddajo, dnevno aktualno in politično satiro, Radio GA GA. Od Hribarja in njegove ekipe so se učili vsi, danes priznani imitatorji.
Glas osebe je še najlažje ujeti, pripovedujejo. "Če ti osebi ne daš značaja, je imitacija brezpredmetna," pripoveduje Hribar.
Za tem, kar, ko poslušamo in gledamo, morda zveni enostavno, so mnogokrat ure, dnevi, meseci študija. Igralec v Slovenskem mladinskem gledališču, Ivo Godnič, je Maršala Tita študiral več kot 10 let. "Mene ljudje sprašujejo vse mogoče kot Tita. Jaz moram v vsakem trenutku, zdaj, leta 2016, vedeti, kaj bi v tej situaciji danes odgovoril," pravi Godnič.
Za imitatorje so najboj zanimivi aktualni politiki. Največkrat imitirana sta Janez Janša in Zoran Janković. Menda ju ni težko imitirati.
