Največ kadilcev v zasavski, najmanj pa v goriški regiji

V Sloveniji je na začetku leta živelo 2.066.800 prebivalcev, od tega je bilo 49,7 % moških. V celotni državi je bilo torej več žensk kot moških, a če pogledamo po statističnih regijah, vidimo, da ženske prevladujejo le v šestih regijah, v preostalih šestih pa prevladujejo moški, in sicer v koroški, savinjski, posavski, primorsko-notranjski, goriški regiji in v jugovzhodni Sloveniji.

Po podatkih statističnega urada je bilo 1. 1. 2018 v Sloveniji najpogostejše moško ime Franc, na ravni statističnih regij pa je to veljalo le za štiri, in sicer za podravsko, savinjsko, zasavsko in primorsko-notranjsko. V štirih regijah se ime Franc ni uvrstilo niti med tri najpogostejša: v obalno-kraški, kjer je bilo največ Markov, v goriški, kjer je bilo največ Ivanov, v osrednjeslovenski, kjer je bilo največ Janezov, in v jugovzhodni Sloveniji, kjer je bilo največ Jožetov.

Med mladimi do 29. leta starosti je bila slika najpogostejših moških imen po regijah bolj homogena. Najpogostejše ime v skoraj vseh regijah je bilo Luka. Izjemi sta bili koroška in jugovzhodna Slovenija; v prvi je bilo največ Žanov, v drugi pa Janov.

V pomurski regiji je bila povprečna starost moških 43,4 leta, kar je za skoraj dve leti višje od slovenskega povprečja (41,7 leta). V povprečju so bili najmlajši moški v osrednjeslovenski regiji (40,3 leta). Delež starejših moških, tj. starih 65 let in več, pa ni bil v pomurski regiji, čeprav je bila povprečna starost tamkajšnjih prebivalcev najvišja, ampak v goriški, kjer je bil povprečno vsak peti moški star 65 let ali več, povprečno vsak 25. pa 80 let ali več.

Fantki, ki so se v 2017 rodili v pomurski regiji, lahko pričakujejo najkrajšo življenjsko dobo, 76,7 leta, kar je tri leta manj, kot lahko pričakujejo njihovi vrstniki iz primorsko-notranjske regije. Ti naj bi živeli najdlje, skoraj 80 let; približno prav toliko lahko pričakujejo tudi njihovi vrstniki, rojeni v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji.

Najvišja povprečna starost umrlih moških v letu 2017 je bila v primorsko-notranjski regiji (76,3 leta), najnižja pa v jugovzhodni Sloveniji in savinjski regiji (73 let). Odstotek takih, ki so lani umrli pri manj kot 65 letih (prezgodnja umrljivost), je bil najvišji v savinjski in zasavski regiji (v vsaki 26 %), najnižji pa v primorsko-notranjski regiji (19 %).

Leta 2017 so imeli najvišjo povprečno mesečno bruto plačo moški v osrednjeslovenski regiji (1.937 evrov), drugo najvišjo pa moški v gorenjski (1.818 evrov) in obalno-kraški (1.816 evrov). Najnižjo bruto plačo so imeli moški v pomurski (1.575 evrov) in zasavski statistični regiji (1.649 evrov).

Največji delež moških, ki imajo zaposlitev zunaj regije prebivališča oziroma ki na delo odhajajo v drugo regijo, je v zasavski regiji (54 %), najmanjši delež moških, ki delajo zunaj regije prebivališča, pa je v osrednjeslovenski statistični regiji.

Pomurska regija izstopa po najmanjšem deležu mladih prebivalcev in posledično tudi po najmanjšem deležu učencev, dijakov, študentov (6 %), pa tudi po najmanjšem deležu moških, starejših od 15 let, s terciarno izobrazbo (v povprečju vsak 7.). Največ moških z najvišjo stopnjo izobrazbe biva v osrednjeslovenski regiji (povprečno vsak 4. tamkajšnji moški je končal višjo ali visoko šolo). V šolskem letu 2016/17 sta bila v tej regiji največja tudi delež učencev, dijakov, študentov (11 %) in delež vpisanih na doktorski študij.

S svojim življenjem so bili v povprečju leta 2017 najzadovoljnejši moški v goriški regiji (samoocena: 7,5 od 10); približno enako samooceno so podali tudi moški v obalno-kraški, gorenjski in osrednjeslovenski regiji (7,4); najmanj zadovoljni so bili moški v koroški statistični regiji (samoocena: 6,6).

V Sloveniji je med učenci glasbenih šol osnovnošolcev približno za polovico manj kot osnovnošolk. V obalno-kraški regiji je hodil v glasbeno šolo skoraj vsak 6. fant, kar je največ med vsemi regijami. Najmanj osnovnošolcev pa je obiskovalo glasbeno šolo v gorenjski regiji, le vsak 16.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so velike razlike med moškimi po regijah Slovenije pri navzočnosti očetov pri porodu. V primorsko-notranjski in goriški regiji so bili pri porodu svojih otrok leta 2017 navzoči skoraj vsi očetje (94 % in 93 %), v pomurski regiji manj kot polovica (48 %).

Slovenija postaja glede na državljanstvo prebivalcev iz leta v leto bolj heterogena. 1. 1. 2018 je bil v povprečju vsak 13. prebivalec Slovenije (moški) državljan kake tuje države. Najbolj homogena regija z vidika državljanstva je pomurska (tam je med moškim prebivalstvom 2 % tujih državljanov), najmanj pa obalno-kraška (skoraj 13 %) in osrednjeslovenska (10 %).

Pomurska in goriška regija pa izstopata po deležu moških, starih 40 ali več let, ki so živeli v skupnem gospodinjstvu s starši (ali z enim izmed njiju); v vsaki jih je bilo 9 %. V osrednjeslovenski regiji jih je bilo najmanj, 7 %.

Ivan ali Marko, visok ali debel, izobražen ali ne, kadilec ali nekadilec, danes praznujete moški. Vse najboljše vam želimo!