Največ grizejo mešanci in nemški ovčarji

V toplejših dneh, ko se ljudje pogosteje in bolj množično odpravljajo v naravo, obstaja tudi večja možnost napadov psov na ljudi.

Med 274 psi na seznamu Veterinarske uprave RS (Vurs), ki so ugriznili človeka ali žival v letu 2008 in do 10. junija letos, je največ mešancev, in sicer 131. Sledi 50 nemških ovčarjev, po sedem rotvajlerjev in zlatih prinašalcev, po šest bernskih planšarskih psov, kraških ovčarjev in šarplanincev, po trije ameriški staffordski terierji, kokeršpanjeli in nemški lovski terierji, ostalo pa predstavljajo druge pasme.

Ali je prišlo do ugriza, ugotovi uradni veterinar v ugotovitvenem postopku in z odločbo podeli status nevarnega psa. Zoper lastnika pa sproži prekrškovni postopek, pri čemer je za ukrepanje v tovrstnih primerih pristojna tudi policija.

Največ ugrizov mešancev in nemških ovčarjev

Podrobnejša primerjava števila nevarnih psov in njihovega deleža z deležem zastopanosti pasme v pasji populaciji kaže, da določene pasme ne izstopajo po številu ugrizov. Tako je torej največ ugrizov tistih psov, ki so tudi najbolj pogosti, in sicer mešancev in nemških ovčarjev. Delež prvih na seznamu ugrizov je 47,7 odstotka, v celotni populaciji pa jih je 49,5 odstotka. Delež ugrizov nemških ovčarjev pa je 18,2-odstoten, v populaciji pa jih je 13,3 odstotka.

Ob tem na Vursu opozarjajo, pa je ugrizov psov še več, kot kaže evidenca, saj se velikokrat zgodi, da ni mogoče določiti identitete psa oziroma njegovega lastnika, ker pes nima vstavljenega mikročipa ali je že pobegnil. Velikokrat pa so tudi prijave prepozne ali pa jih sploh ni. Tako je bilo denimo v letu 2006, ko je sicer še veljal drugačen način poročanja o ugrizih, ugotovljenih 906 ugrizov, navajajo na Vursu, kjer poudarjajo še, da nevarnih pasem ni, so pa nevarni lastniki, med katerimi so tudi neizkušeni, takšni, ki nimajo zadostnega znanja, pa tudi neodgovorni in brezbrižni.

Najvišja kazen 2.400 evrov

Dolžnosti lastnikov psov in drugih živali so določene v že omenjenem zakonu o zaščiti živali. Najvišja kazen v primerih, če pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik ne zagotovi fizičnega varstva nevarnih živali oziroma če nevarni psi niso na povodcu, z nameščenim nagobčnikom oziroma zaprti v pesjaku ali objektu oziroma ograjenem prostoru, znaša 2400 evrov, lahko pa je tudi nižja. Kaznivo je med drugim tudi prepustiti vodenje nevarnih psov osebam, mlajšim od 16 let, od 200 do 800 evrov pa znaša kazen, če pes na javnem mestu ni na povodcu.

Policija je v skladu s svojimi pristojnostmi v letu 2006 obravnavala 1136 kršitev zakona o zaščiti živali, skoraj enako število v letu 2007 (1139 kršitev), lani pa nekoliko manj, in sicer 1045 kršitev. Največ kršitev so obravnavali na cestah in trgih.