Vili Rezman: "Takšno usklajevanje diskriminira prejemnike transferjev." (Foto: POP TV)

Gre za kompromisni predlog novele zakona, ki so jo vložili poslanci DeSUS. Predlagali so, da bi se vsi socialni transferji usklajevali z rastjo plač in ne več z rastjo življenjskih potrebščin enkrat letno, kot to določa zdaj veljavni zakon. Takšno usklajevanje namreč po besedah poslanca DeSUS-a Vilija Rezmana prejemnike transferjev postavlja v diskriminatoren položaj, saj je zakon iz leta 2006 zamrznil vrsto pravic, ki so se sicer izplačevale iz državnega in občinskih proračunov ter sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Vendar pa je poslanska večina predlog že drugič zavrnila, podprla pa ga ni niti vlada, ker naj bi s tem odstopili od evropskega načela, da se transferje usklajuje z rastjo življenjskih stroškov, imel pa bi tudi "izredne posledice“ za državni proračun. Matični odbor je zato predlagal, da bi se transferji dvakrat letno usklajevali z rastjo življenjskih potrebščin, čemur pa DeSUS nasprotuje in predlaga dopolnilo, ki bi uvedlo usklajevanje z rastjo bruto plač. V poslanski skupini so sicer pripravljeni pristati na kompromis, ki bi dosegel kakršno koli izboljšanje na tem področju.

Kot pravi državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šircelj, bi po prvotnem predlogu DeSUS v letošnjem letu potrebovali 60 milijonov evrov, to pa je "za finančno stabilnost relativno negotov predlog". Z rešitvijo, predlagano v dopolnilu, pa bi bilo potrebnih dodatnih 25 milijonov evrov, od tega se jih 16 milijonov nanaša na proračun. V tem primeru rebalans proračuna ne bi bil potreben, temveč bi sredstva dobili s prerazporeditvijo. Prvi usklajeni transferji bi bili tako lahko izplačani že v začetku avgusta.

Predlog bo podprla večina poslanskih skupin

Večina poslanskih skupin ima tako pomisleke glede novega dopolnjenega predloga, vendar ga nameravajo vseeno podpreti. Ureditev usklajevanja socialnih transferjev je namreč po mnenju vseh nujna, saj veljavni zakon "socialno prizadetim državljanom odvzema oziroma znižuje že pridobljene socialne pravice“, pravi Srečko Prijatelj (SNS).

Opozicija: Vlada skuša omiliti svoje slabe poteze

Barbara Žgajner Tavš opozarja, da je za revščino odgovorna vladna politika. (Foto: Kanal A)

Poslanska skupina SD prav tako namerava podpreti predlog, vendar so prepričani, da gre zgolj za gasilsko akcijo v predvolilnem obdobju, "s katero želi koalicija zaradi boljšega vtisa v javnosti svoje slabe poteze vsaj malo omiliti“. Podobno razmišljajo tudi v LDS in Zares, kjer se strinjajo, da gre zgolj za predvolilne akcije vlade, a hkrati nameravajo podpreti predlog, ki po njihovem mnenju vsaj minimalno izboljšuje socialne težave ljudi.

Barbara Žgajner Tavš iz poslanske skupine Lipa opozarja, da so za revščino v državi odgovorne strukturne spremembe, ki se dogajajo zaradi vladne politike. Poslanci Lipe so zato k predlogu vložili še nekaj dopolnil, v katerih predlagajo, da bi se enako kot socialni transferji usklajevale tudi preživnine iz zakona o zakonski zvezi in družinskih prejemkih.