Rezultati decembrskega Politbarometra so pokazali, da vlado premiera Janeza Janše podpira 39 odstotkov vprašanih, kar je sedem odstotkov manj kot novembra, ko je vlado podpiralo 46 odstotkov. Ne podpira je 48 odstotkov vprašanih, kar je pet odstotkov več kot novembra, ko je bila nepodpora 43-odstotna. Neopredeljenih je 13 odstotkov (novembra 11 odstotkov), je povedal Slavko Kurdija iz Centra za raziskovanje javnega mnenja, ki vodi raziskavo. Po njegovih besedah lahko z veliko verjetnostjo rečemo, da je kritični ton odziv na predlagane ekonomske in socialne reforme.
Vlada je prvič po imenovanju dobila več nepodpore kot podpore, je opozoril Kurdija. Po njegovih besedah je vlada prišla v svoje zrelo obdobje. Evforično obdobje po volitvah, ki pa je trajalo razmeroma dolgo, namreč ni bilo realno, je pojasnil. Tudi ocena celoletnega dela Janševe vlade je pod vtisom "zadnjih dogodkov", je dejal Kurdija. 47 odstotkov vprašanih namreč delo vlade v letu dni ocenjuje kot "prej slabo", 38 odstotkov pa kot "prej dobro". 16 odstotkov je neopredeljenih.
Kot je razvidno iz podatkov o podpori oz. nepodpori vladam nekdanjih premierov Janeza Drnovška in Antona Ropa za obdobje od 2001 do 2004, tako nizke podpore ni zabeležila nobena od obeh vlad, prav tako pa tudi ne tako visoke nepodpore. Ropova vlada, ki je imela na splošno manjšo podporo v primerjavi z Drnovškovo, je kot najnižjo zabeležila 40-odstotno podporo, največja nepodpora pa je znašala 45 odstotkov, je razvidno iz podatkov.
Med strankami je vprašanim še vedno najbližja SDS, ki pa je izgubila tri odstotke (decembra jo podpira 20 odstotkov vprašanih, novembra 23 odstotkov), na drugem mestu pa je LDS, ki se ji je podpora malenkost zvišala, in sicer z novembrskih 15 na tokratnih 16 odstotkov.
Sledi SD z devetimi odstotki (novembra sedem), SNS s petimi odstotki, kar je enako kot novembra, NSi s tremi odstotki (novembra prav toliko), SLS z dvema odstotkoma (novembra prav tako dva odstotka) ter DeSUS z enim odstotkom (novembra dva odstotka). Neopredeljenih je 41 odstotkov vprašanih (novembra 40 odstotkov).
Reforme so še vedno aktualno vprašanje
Demonstracije sindikatov zaradi nestrinjanja z reformami odobrava 65 odstotkov vprašanih, 24 odstotkov tega ne odobrava, 11 odstotkov pa je neopredeljenih.
Na vprašanje, ali so vprašani kaj slišali o tem, da je vlada sprejela okvirni predlog reform, je pritrdilno odgovorilo 62 odstotkov vprašanih (novembra 54), 33 odstotkov vprašanih (novembra 42) pa o tem ni slišalo. Informiranost torej še vedno ni visoka, je dejal Kurdija.
Med tistimi, ki je za predlog reform slišalo, jih 53 odstotkov "v glavnem" ne podpira reform (novembra 51), 29 odstotkov pa reforme "v glavnem" podpira (novembra 30). Neopredeljenih je 18 odstotkov (novembra 19).
Med reformnimi ukrepi imajo največjo podporo zmanjšanje stroškov države, ukinitev davka na izplačane plače in umik države iz gospodarstva, najmanjšo podporo pa so izrazili uvedbi enotne davčne stopnje in povečanju pravic delodajalcev glede odpuščanja. Pri konkretnih reformnih ukrepih se je zmanjšala podpora pospešitvi privatizacije zdravstva, odprodaji državnih deležev v gospodarskih družbah in ukinitvi progresivnega obdavčenja dohodkov. Najmanjša je podpora dvigu DDV za prehrano z 8,5 na 20 odstotkov. Za malenkost pa se je povečala podpora privatizaciji državnih bank in zavarovalnic.
Ustanovitev vladne službe za koordinacijo reform z Jožetom P. Damijanom kot novim ministrom na čelu, ki jo je napovedala vlada, ne odobrava 39 odstotkov vprašanih, odobrava pa 33 odstotkov. Neopredeljenih je kar 28 odstotkov vprašanih.
Z demokracijo je zadovoljnih 34 odstotkov vprašanih (novembra 36), nezadovoljnih pa 59 odstotkov (novembra 55). Decembrski čas božičnic in 13. plač pa se izraža pri zadovoljstvu z materialnimi razmerami, je povedal Kurdija. V primerjavi z novembrom je tako zadovoljnih z materialnimi razmerami več (decembra 60 odstotkov, novembra 58), nezadovoljnih pa je manj (decembra 38 odstotkov, novembra 40). Tudi pri vprašanju, ali jih skrbi, da bi lahko izgubili delovno mesto, so bili vprašani tokrat bolj optimistični.
Drnovšek pred Janšo in Cukjatijem
Med državnimi organi je najbolje ocenjeno delo predsednika republike Janeza Drnovška, sledi delo predsednika vlade Janeza Janše, na tretjem mestu je predsednik DZ France Cukjati, na četrtem opozicija, na petem vlada, na šestem državni zbor in na zadnjem mestu ustavno sodišče. Med ministrstvi je najbolje ocenjeno delo službe vlade za evropske zadeve, najslabše pa delo ministrstva za finance. Med institucijami vprašani najbolj zaupajo tolarju in evru, najmanj pa sodiščem in političnim strankam.
Med aktualnimi vprašanji so raziskovalci povprašali tudi o tem, ali je organizacija nedavne konference Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je potekala v Ljubljani, Sloveniji kaj koristila ali ne. 40 odstotkov vprašanih meni, da ni koristila, 34 odstotkov pa, da je.
Ukinitev dosedanjega urada za preprečevanje korupcije 60 odstotkov vprašanih ne odobrava, 21 odstotkov pa jo odobrava. 19 odstotkov je neopredeljenih. Vendar pa jih več kot polovica (51 odstotkov vprašanih) meni, da ni primerno, da bi o tem vprašanju volivci odločali na referendumu. 37 odstotkov pa jih meni nasprotno. 12 odstotkov je neopredeljenih.
