Odvisnost, ki ji podlegajo najmlajši: 'Najhuje je, če mu telefon in tablica postaneta vir doživetij'

"Starši, odsvetujemo vam nakup kakršnekoli pametne naprave pred drugo triado osnovne šole," je glede uporabe telefonov pri otrocih jasna psihologinja Petra Belina iz skupine strokovnjakov organizacije LogOut, ki se bori proti pastem digitalne tehnologije. Izkušnje na področju psihodiagnostike pravijo, da otroci ob uporabi teh tehnologij najhitreje izgubijo nadzor. Kako naj torej ukrepamo? Naj jim prepovemo uporabo, jim skrivamo in zaklepamo svoje naprave?

Kaj se zgodi, če ne ukrepamo?

Kot nam je pojasnila Belinova, raziskave kažejo, da pretirana raba vpliva na emocionalni razvoj otroka. "Predvsem na prepoznavanje čustvenih stanj in znakov neverbalne komunikacije pri drugih osebah," pravi. Prav to dokazuje zanimiva raziskava, ki jo je na enotedenskem taboru izvedla univerza v Los Angelesu. Skupina otrok, ki en teden ni uporabljala mobilnih telefonov in drugih naprav, je v tem času za tretjino izboljšala sposobnost prepoznavanja čustev preko neverbalne komunikacije.

Manj druženja in izkušenj tako privede do pomankanja socialnih veščin, v najslabšem primeru pa celo do socialne izolacije. Posledica je pogosto tudi pomanjkanje ustvarjalnosti, zaradi vsega naštetega pa je mogoče iz otrokovih ust že v prvih šolskih letih večkrat slišati besede "ne grem več v šolo". Po neprespanih nočeh je počutje slabše, posledično tudi šolski uspeh.

Različne evropske raziskave kažejo, da se starostna meja, ko otrok dobi svoj telefon, iz generacije v generacijo niža. "Na območju EU-ja obstaja aktualna in široko zastavljena raziskava online vedenja otrok povezanega z mobilnimi napravami: Net children go Mobile. ta ugotavlja, da so imeli današnji devetletniki prvi stik z internetom pri sedmih letih, svoj prvi telefon pa so dobili pri osmih," pravi Belinova. Otroci se zaradi mobilnih naprav bojda počutijo bolj povezane s prijatelji in družinskimi člani, a verjetnost, da se ujamejo v past ni zanemarljiva. Raziskava EU Kids Online namreč ugotavlja, da obstaja skoraj 30-odstotno tveganje, da otrok postane pretirano navezan ali celo zasvojen z uporabo pametnih naprav.

Najmlajšim so najbolj zanimive igre. Seveda ne gre vsega metati v isti koš, saj so mnoge med njimi tudi poučne in koristne, a staršim morate imeti nadzor nad vsebino, do katere dostopa vaš otrok, pravijo strokovnjaki. Ne le zasvojenost, obstajajo tudi ostala tveganja.

Pred časom nam je denimo svojo zgodbo zaupala mamica devetletnika, ki so mu med igranjem ene od priljubljenih igric vdrli v telefon. Medtem ko je igral igrico se je odprl iskalnik in samodejno naložil strani s pornografsko vsebino. K sreči sta bila starša zraven in sta vdor takoj opazila. Žalostno pa je, da po raziskavi sodeč kar 41 odstotkov slovenskih staršev časa, ki ga otrok preživi s pametno napravo v rokah, in njegovih aktivnosti ne spremlja vestno.

Kdaj torej in kako?

Belinova na zgornje vprašanje odgovarja, da na splošno uporabo tablic in pametnih telefonov v predšolskem obdobju odsvetujejo. "Če otrok pokaže interes, mu sicer lahko dovolimo, da malce pogleda napravo, vendar vedno pod nadzorom ali v družbi odraslih. To je še posebej pomembno v predšolskem obdobju," pravi. "Čas ni najpomembnejši, bolj so vsebina in aktivnosti. Če starši opazijo da otrok napravo preferira pred simbolnimi in konstrukcijskimi igrami, gibanjem, druženjem z vrstniki in starši, da ob prekinitvah aktivnosti izraža svoje negodovanje z jezo, naj mu čas uporabe ustrezno zmanjšajo," svetuje in dodaja, da pri predšolskih otrokih odsvetujejo uporabo več kot 15 minut dnevno.

Otroku lahko kupimo napravo takrat, ko je dovolj zrel, da razume čemu je neka naprava namenjena in kakšne so skrite nevarnosti. Prav tako mu morajo biti jasno predstavljena pravila in pričakovanja glede njene rabe in njenega mesta v odnosu do ostalih obveznosti, ki jih ima otrok na svojem urniku, tako doma, kot v šoli, pravi psihologinja Belinova. "Pomembno je, da se tedaj, ko otroku napravo kupimo, o njeni rabi, predvsem o doživetjih in vedenju otrok na spletu, z zanimanjem in redno pogovarjamo. Na ta način lahko pravočasno zaznamo potencialne nevarnosti," svetuje. Na mobilno napravo je potrebno gledati zgolj kot na pripomoček, ki lahko pomaga otroku v vsakdanjem življenju. "Nikakor pa ne sme postati center otrokovih doživetij. Klasični mobilni telefon z osnovnimi funkcijami klicanja in pošiljanja sporočil ima seveda manj tveganj za različne nevarnosti. Vsekakor pa odsvetujemo nakup kakršnekoli naprave pred drugo triado osnovne šole," je jasna naša sogovornica.

Kaj pa dobri učinki? Kako naj izberemo otroku koristne aplikacije?

Nekatere aplikacije lahko ob primerni in zmerni uporabi pozitivno učinkujejo na otroka. Spodbujajo lahko različne spretnosti in veščine, kot so na primer logično sklepanje, spominske sposobnosti, pozornost, reševanje problemov in domišljija. "Med njih lahko uvrstimo aplikacije, kot so sestavljanke, spomin, risanje, pobarvanke, igre za zgodnje branje in učenje tujih jezikov, elektronske pravljice, igre za učenje instrumenta, geometrični liki in kemijski poskusi. Ključno je, da poiščemo vsebine, ki bodo spodbujale razvoj kognitivnih sposobnosti in so hkrati zabavne in poučne," svetuje.

Izbor aplikacij: kot da bi kupovali igrače v klasični trgovini

Pri izbiri aplikacij se je najbolje ravnati tako, kot pri iskanju kvalitetnih igrač in učnih pripomočkov v klasični trgovini. Vsebine pregledamo, preizkusimo in se prepričamo, da so za otroka in njegovo starost primerne. "To v digitalni trgovini recimo pomeni, da ne vsebujejo elementov, ki bi lahko otroka kakorkoli vznemirili, da omogočajo za otroka varen način delovanja, da so prijazne, varne in ne posegajo v otrokovo zasebnost, so pozitivne in zanimive. Aktivna vloga staršev pri ozaveščeni, odgovorni in ustvarjalni uporabi naprav je zelo pomembna," razlaga Belinova.

Še Steve Jobs je vedel, kdaj je dovolj

Da je treba pri majhnih otrocih uporabo pametnih naprav nadzirati in omejiti, se je dobro zavedal celo sam ’oče’ iPada in iPhona Steve Jobs. Leta 2010 ga je v enem od intervjujev za časnik The New York Times novinar vprašal, če so njegovi otroci navdušeni nad njihovimi tablicami. "Ne uporabljajo jih. Otrokom smo doma omejili uporabo digitalne tehnologije," mu je odločno odgovoril. Čeprav bi si morda mislili, da je dom ustanovitelja Appla spominjal na vesoljsko ladjo, temu torej še zdaleč ni bilo tako.

Podobno strogi so pri svojih otrocih tudi drugi veljaki tehnološkega sveta. Evan Williams, eden od ustanoviteljev priljubljenega Twitterja, pravi, da imata v času ’poplave’ pametnih naprav njegova sinova doma polne police knjig, po katerih lahko kadarkoli posežeta. Dick Costolo, izvršni direktor Twitterja svojim otrokom dovoli uporabo pametnih naprav, a le v dnevni sobi. "Naše prvo pravilo je, da v spalnicah in posteljah ni nobenih zaslonov," pravi. Lesley Gold, ustanovitelj družbe SutherlandGold Group, ki se ukvarja z analitiko in sodobnim tehnološkim povezovanjem, pravi, da otroci čez teden nimajo dostopa do pametnih naprav. Seveda bodo z leti pravila spremenili, saj da bodo otroci potrebovali te naprave tudi za potrebe izobraževanja. S slednjim se strinja tudi Ali Partovi, ustanovitelj aplikacije iLike in Facebookov svetovalec. Pravi, da bi morali starši vedeti, da ni vsaka uporaba pametnih naprav nujno zlo. Preživljanje časa ob igrah ali na Youtubu je nekaj drugega kot preživljanje časa z ustvarjanjem in učenjem, meni. “Tako kot jaz ne bi hotel omejevati otrok ob uporabi barvic, igranju klavirja ali pisanju, ga ne želim omejevati pri računalniškem ustvarjanju, programiranju ali urejanju fotografij in videoposnetkov,” pravi.

Če je prehudo, poiščite strokovno pomoč

Kot še pravi Belinova, moramo dejavnosti otrok na napravah, ki so povezane s spletom, spremljati tudi v najstniških letih, se z njimi pogovarjati in jih sproti obveščati o nevarnostih. Če sumimo, da gre za odvisnost, je prav, da poiščemo strokovno pomoč, pravi.

Najpogostejši tipi aktivnosti na napravah povezanih v splet, s katerimi se sicer pri svojem delu preprečevanja in pomoči pri zasvojenostih srečujejo strokovnjaki organizacije LogOut so: Igranje iger, čezmerna uporaba družbenih omrežij, on-line igre na srečo (športne stave, spletni poker), spletna pornografija, nakupovanje in informiranje. “Glede na vrsto in intenzivnost težav čezmerne uporabe ali zasvojenosti, skupaj z uporabnikom in njegovimi najbližjimi zastavimo program pomoči. Trajanje programa je odvisno od realizacije zastavljenih ciljev, motivacije posameznika, stopnje težav in spodbude okolja za spremembe. Metode, ki jih pri svojem delu uporabljamo so sodobne in usmerjene v rešitev, naši programi pomoči pa so za uporabnike brezplačni,” pravijo.

Kje poiskati pomoč?

http://www.logout.si/

http://safe.si/

http://www.e-tom.si/