Najemnina, položnice, hrana, vrtec ...

Socialno-ekonomski položaj prebivalcev v Sloveniji se je v zadnjih letih izboljšal, vendar to ne velja za vse skupine prebivalstva. Dohodkovna neenakost in stopnja tveganja revščine v Sloveniji ostajata med nižjimi v EU, zadnja leta – publikacija se nanaša na obdobje 2000–2007 – pa se poslabšuje položaj enočlanskih gospodinjstev, predvsem starejših oseb, še posebej žensk, brezposelnih, najemnikov in enostarševskih gospodinjstev z vsaj enim vzdrževanim otrokom, je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) zapisal v publikaciji Socialni razgledi.

V ospredje vse bolj prihajajo težave zaradi staranja prebivalstva. Naravni prirast prebivalstva je negativen in tako število prebivalstva narašča le zaradi pozitivnega migracijskega salda s tujino, zato postaja vse pomembnejše zagotavljanje in dostopnost ustrezne dolgotrajne oskrbe za starejše. Javna mreža socialnovarstvenih institucij se sicer širi, vendar kljub temu ne dosega potreb. Eden od ključnih razvojnih problemov tega področja sta omejenost in neenakost v dostopu.

Stopnja brezposelnosti je v omenjenem obdobju upadala, vendar ostaja razmeroma visok delež dolgotrajno brezposelnih. Hkrati se je v tem obdobju povečal problem zaposlovanja ljudi z visoko in višjo izobrazbo.

Dohodki prebivalstva so se v obdobju 2000–2007 realno povečali za skoraj 25 odstotkov. V strukturi največji delež predstavljajo plače, katerih delež se je povečeval. "Neenakost v porazdelitvi bruto plač pa se je v zadnjih dveh letih povečala, kar je predvsem posledica manj ugodnega uskladitvenega mehanizma za minimalne plače," so zapisali.

Spremembe v distribuciji plač se odražajo pri potrošnji, saj se močno povečujejo razlike med potrošnjo gospodinjstev z najnižjimi in najvišjimi dohodki. Pri gospodinjstvih z najnižjo potrošnjo je bil leta 2006 največji izdatek gospodinjstva izdatek za hrano in stanovanje, ki je predstavljal skoraj polovico vseh izdatkov.

Na področju zdravstva Slovenija po preskrbljenosti s kadri močno zaostaja za evropskim povprečjem. Število zdravnikov na prebivalca je manjše kot v večini evropskih držav, projekcije pa kažejo, da se bo v naslednjih letih stanje še poslabšalo. Povečalo se je predvsem število zasebnih zdravnikov specialistov. Za zdravstvo Slovenija nameni približno takšen delež bruto družbenega proizvoda (BDP) kot v povprečju EU, vendar pa je v zadnjih letih delež celotnih izdatkov za zdravstvo v BDP upadal zaradi nizke realne rasti javnih izdatkov za zdravstvo. Hitreje so se povečevali zasebni izdatki, še zlasti neposredni izdatki gospodinjstev.

Glede migracij Umar opozarja, da suburbanizacija – v zadnjih letih se zaradi nižjih cen stanovanj predvsem mlade družine odseljujejo v okolico mest – ni usklajena z ustreznim prostorskim načrtovanjem in tako povzroča pritiske na racionalno rabo zemljišč, komunalno opremljenost in povečanje prometa.