Najbolj onesnažena voda na vzhodu države

Kot je povedala Ivanka Gale z Inštituta za varovanje zdravja, zdravstveno tveganje zaradi rabe pesticidov običajno ni tako veliko kot v primeru mikrobiološke onesnaženosti. Zdravstveni problem lahko predstavlja dolgotrajno uživanje teh snovi, zlasti če imajo kumulativni toksični učinek. Akutni učinek je lahko zlasti zaradi onesnaženosti z nitrati pri dojenčkih do tretjega meseca starosti, taka voda tudi ni primerna za nosečnice in doječe matere.

Kakovost pitne vode je v Sloveniji dobra. Mikrobiološka kakovost pitne vode je po besedah Galetove zlasti dobra na nekaterih velikih oskrbovalnih območjih, tako da približno tretjina prebivalcev Slovenije uporablja takšno pitno vodo, za katero ni potrebna nikakršna priprava vode. Nasprotno pa je problem mikrobiološka kakovost pitne vode, zlasti fekalna na malih oskrbovalnih območjih na podeželju, zlasti tistih, ki oskrbujejo do 500 prebivalcev, kar lahko povzroči akutne izbruhe bolezni, je še izpostavila.

V letu 2007 je bilo pesticidom izpostavljenih 54.000, nitratom pa 3500 prebivalcev. "Izpostavljenost prebivalcev nitratom se je v obdobju 2004–2007 zmanjšala od okvirno 12.000 na 3500 prebivalcev, pesticidom pa od okvirno 184.000 na 53.000 prebivalcev, kar kaže na izboljšanje stanja," je poudarila Galetova. Od pesticidov so bili v tem obdobju preseženi atrazin, desetilatrazin, bentazon, dimetenamid, mekoprop, metolaklor, permetrin in terbutilazin.

V obdobju 2004–2007 je bilo v Sloveniji skoraj 1000 sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma oskrbovalnih območij, ki so bili vključeni v monitoring. Skupaj so oskrbovali okrog 92 odstotkov prebivalcev, razlike med leti pa so minimalne. "Tako okrog osem odstotkov prebivalcev ne ve, kakšna je kakovost pitne vode, ki jo uporabljajo," je še dejala Galetova.