Pahor: Nisva se izigrala

Premier Borut Pahor je napovedal, da bo ta teden odločilen za rešitev vprašanja meje med državama. Podprl je tudi hrvaško premierko Jadranko Kosor, a opozoril, da posebna izjava, ki jo napoveduje Zagreb, ne more postati del sporazuma.

Izrazil je pričakovanje, da bi se lahko po odločitvi v saboru še ta teden sestal odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP), na katerem bi "razjasnili vse nejasnosti, ki se morda še pojavljajo pred poslanci pred podpisom sporazuma". Nato pa bo švedsko predsedstvo EU sporočilo, da se v Stockholmu lahko podpiše sporazum.

"Menim, da bodo izpolnjeni vsi pogoji za to, tako na slovenski kot na hrvaški strani in da bo podpis sporazuma možen precej kmalu," je še dejal slovenski premier, ki je o odnosih s Hrvaško sicer spregovoril ob robu obiska Slovenskih železnic.

Ponovil je tudi stališče, da bo vprašanje meje pravzaprav rešeno, ko bosta parlamenta ratificirala omenjeni arbitražni sporazum. Ta namreč predvideva, da se strani obvezujeta, da bosta sodbo arbitražnega sodišča spoštovali, je zagotovil Pahor in dodal, da bo arbitražno sodišče "v času, ki je določen, izreklo sodbo glede določitve meje na kopnem in na morju".

V hrvaškem saboru se je danes ob začetku seje o predlogu arbitražnega sporazuma s Slovenijo sicer začela tudi razprava o enostranski izjavi o neprejudiciranju, ki jo želi hrvaška vlada sprejeti pred ratifikacijo sporazuma o arbitraži, in sicer, da predlagani člen 3b ne pomeni, da ima Slovenija stik z odprtim morjem.

V zvezi s tem je Pahor menil, da je sicer suverena pravica Hrvaške oz. njenega parlamenta, da sprejme tovrstno politično izjavo, vendar pa na vsebino sporazuma ne more vplivati, ker ne bo priložena ob podpisu sporazuma. Menil je tudi, da švedsko predsedstvo te izjave ne bo podpisalo. Sicer sam ne bo podpisal sporazuma.

Je pa na drugi strani Pahor tudi podprl hrvaško kolegico Kosorjevo in dejal, da med njima v telefonskih pogovorih "nikoli ni prišlo do tega, da bi se izigrala, peljala žejna čez vodo" in da sta vedno spoštovala odločitve, ki sta jih sprejela.

"Ne vem, kdo je bil boter, da je izjava prišla v javnost in s tako dikcijo, kot je," je še komentiral Pahor, hkrati pa opozoril, da je o tem govoril tudi na vrhu voditeljev članic EU prejšnji teden. "Slovenije ne moti, če kdo politično podpre to izjavo pogodbenice in da ima to politično, ne pa pravne teže," je še dejal Pahor.

Pravičnost je nad črko zakona

Slovenska škofovska konferenca se je odzvala na sobotno izjavo komisije Iustitia et Pax Hrvaške škofovske konference. Slednja je namreč objavila izjavo v zvezi z arbitražnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško. Tako so se hrvaški škofi znova vpletli v politiko, vendar tokrat niso podprli vladajoče HDZ. Vlada ne bi smela podarjati ozemlja Slovencem, niti za ceno evropske prihodnosti, menijo.

''Ko je ta izjava postala znana, je predsednik Komisije Pravičnost in mir (KPM) pri SŠK mariborski nadškof koadjutor Anton Stres še istega dne poslal predsedniku hrvaške komisije 'Iustitia et Pax' pismo, v katerem je izrazil obžalovanje, da je bila ta izjava objavljena,'' so zapisali v sporočilu za javnost SŠK.

Stres je v pismu hrvaški komisiji poudaril veljavo načela pravičnosti, ki je nad "črko zakona", in navedel govor papeža Benedikta XVI. v Združenih narodih (ZN) 18. aprila lani, kjer je papež jasno opozoril na spornost ''prevlade legalnosti nad pravičnostjo''.

Predvsem pa je nadškof Stres poudaril, da slovenska KPM ''meni, da ni v njeni pristojnosti, da se neposredno vključi v reševanje tega spora in zavzema konkretna stališča do tega, kje in na kakšen način naj bo določena meja med državama. Izrazil je pričakovanje in zahtevo, naj bo meddržavna meja pravična in naj v prihodnosti ne bo več povod za medsebojne spore, temveč osnova za nadaljnjo krepitev prijateljskega sožitja, sodelovanja in sosedstva''.