Na Višarjah o raznarodovalni politiki do beneških Slovencev

Luisa Cher je prebrala predavanje profesorja Viljema Černa iz Terske doline, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti romanja. Černo, ki je sam sin Beneške Slovenije, je v predavanju podal prikaz raznarodovalne politike italijanske države do beneških Slovencev vse od leta 1866, ko so beneški Slovenci prišli pod Italijo, a hkrati tudi v teh najbolj temnih časih raznarodovanja videl svetle točke. To so bili predvsem beneški duhovniki, izobraženci in vsi ostali, ki so ostali zavezani slovenski besedi, beneškemu narečju, ter ga ohranili tudi v času najhujšega fašističnega in povojnega pritiska na Slovence.

Profesor je orisal raznarodovanje in razkrščevanje, kot je sam poimenoval poitalijančevanje priimkov in slovenskih imen, ter tudi vztrajnost beneških Slovencev, orisal uspehe dvojezične šole v Špetru, državno priznanje le-te in prikazal današnjo vitalnost beneških Slovencev, predvsem pa v sedanji demokratični Sloveniji videl tisto duhovno domovino vseh Slovencev, ki mora vse Slovence povezovati.

"Danes smo v skupni evropski hiši in ne želimo odpasti od svoje kulture, temveč ohraniti izvirni jezik, avtentičnost. Odpreti moramo nove poti. Zavedati se moramo, da moramo nujno ostati skupaj," je poudaril in dodal, da je treba na podlagi avtohtone kulture razviti gospodarstvo in načrtovati razvoj na obeh straneh hribov in gora.

Sicer pa se je romanja treh Sloveniji udeležilo več slovenskih kulturnikov in predstavnikov političnega življenja, med njimi štirje nekdanji slovenski ministri.

Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je v pridigi spregovoril o sedanjih časih. "Tudi vsak človek se prej ali slej znajde v valovih nevarnosti in preizkušenj. Ravno tako tudi narod. A za vsakega, ki ga zajamejo valovi, je pogum in zaupanje prvi pogoj rešitve," je poudaril Stres.

Po maši so tudi letos organizatorji za cerkvijo pripravili kulturni program, pri katerem je sodeloval pevski zbor Slovenski cvet iz Nemčije.