LJ
Weather
-5° | -9°

 

Finci: Podkupnine v zadevi Patria plačane prek cele vrste posrednikov

Celjski zdravnik se bo moral zagovarjati na sodišču

Rešili sta jo denarja, ne urokov

FOTO: Po najavi bombe policisti izpraznili mariborski sodišči

Real in Barca še vedno (daleč) najbogatejša na svetu

Na vidiku referendum

Opozicija protestno zapustila parlamentarno dvorano

114
Komentiraj
Pošlji
Tiskaj
Velikost pisave

Ljubljana, 26.10.2007, 22:25 | STA / Š.Z./V.L.

Poslanci so potrdili novo šolsko zakonodajo, vendar se zakonu obeta veto, vedno bolj verjeten pa je tudi referendum.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Nalagam..
Iz 24UR: Šolska zakona pod streho
Šolarji z učiteljico

Na šolskem ministrstvu poudarjajo, da so spremembe dobrodošle, saj naj bi odpravljale nekatere administrativne ovire. Opozicija je nestrinjanje izrazila z obstrukcijo. (Foto: POP TV)

Državni zbor je na današnji seji sprejel spremembe šolske zakonodaje. Gre za novelo zakona o osnovni šoli in novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Opozicijski poslanci zaradi napovedane obstrukcije niso glasovali.

Za novelo zakona o osnovni šoli je glasovalo 47 poslancev vladajoče koalicije in poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec (manjkal je poslanec DeSUS Vasja Klavora), za novelo ZOFVI pa ob enaki udeležbi 45 koalicijskih poslancev ter poslanka Pozsončeva, proti pa sta bila Stanislav Brenčič (SLS) in Franc Žnidaršič (DeSUS).

Majda Potrata (SD) je bila kritična do opustitve podaljšanega bivanja v šestem razredu devetletke in ukinitve splošnega uspeha. Mitja Slavinec (LDS) meni, da predlagane spremembe iz šol preganjajo odličnost. Nihče ne oporeka potrebi po znanju jezika, vendar je sporen način, kako se to uvaja, je dodal Slavinec. Tuj jezik se uvaja kot obvezen predmet, kar bo šlo na račun možnosti za odločanje za izbirne predmete, je opozoril. "Gre za fantomsko strokovni zakon," je prepričan.

V svoji podpori vladnim spremembam so ostali neomajni v poslanskih skupinah koalicijskih SDS, NSi in SLS, s svojimi glasovi so spremembe podprli tudi v DeSUS, čeprav z določenimi rešitvami niso zadovoljni.

Predlog za veto zgolj na novelo ZOFVI

Skupina 11 državnih svetnikov je danes državnemu svetu poslala predlog za izglasovanje odložilnega sveta na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim se bodo zasebnim šolam zagotavljala javna sredstva v enaki višini kot javnim šolam.

Milan Zver

Šolski minister Milan Zver je prepričan, da referenduma ne bo. (Foto: POP TV)

Pod predlog za veto so poleg pobudnika Zoltana Jana svoje podpise zastavili državni svetniki Tone Peršak, Petra Kersnič, Janvit Golob, Jože Mencinger, Marija Perkovič, Doro Hvalica, Ladislav Kaluža, Dušan Semolič, Anton Rozman in Miran Bavčar. O vetu bo državni svet odločal prihodnji teden. Predsednik DS Janez Sušnik je namreč za torek že sklical izredno sejo sveta. Če bo državni svet sledil pomislekom kolegov in sprejel veto, bo s tem uveljavitev zakonske novele odložena, državni zbor pa bo pozvan k ponovnemu glasovanju o noveli, ko jo bo moralo za njeno dokončno sprejetje podpreti najmanj 46 poslank in poslancev.

Noveli uvajata vrsto sprememb

Vladna predloga uvajata vrsto sprememb obstoječe ureditve; predlagane spremembe zakona o osnovni šoli med drugim ukinjajo splošni učni uspeh ob koncu pouka in uvajajo drugi tuj jezik kot obvezen predmet v zadnjih treh razredih devetletke. S spremembami ZOFVI pa se uvaja možnost združevanja vrtcev in šol v vzgojno-izobraževalne centre ter financiranje šol glede na število učencev oziroma dijakov. Sporna točka je predlog, da se odpravijo razlike v financiranju tistih zasebnih šol, ki izvajajo javno priznane izobraževalne programe. Po novem bi se vse tovrstne šole financiralo 100-odstotno. Zdaj se namreč zavode, ustanovljene po letu 1996, financira 85-odstotno.

Opozicija nasprotuje zakonoma

Obema zakonoma nasprotujejo poslanci celotne opozicije, ki menijo, da bi bilo za šolstvo in državo koristno, če bi državni zbor spremembe zavrnil. Po današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin o spremembah novele zakona o osnovni šoli so, verjetno tudi zato, vse opozicijske poslanske skupine, SD, LDS, Zares, SNS in samostojni poslanec Slavko Gaber, šolski minister v prejšnjem mandatu, protestno zapustili dvorano.

Vlada se nikakor ne sme spuščati v enačenje javnega in zasebnega. Uvedba 100-odstotnega financiranja bi pomenila degradacijo javnega šolstva.
Barbara Žgajner Tavš (SNS)

V SD pa napovedujejo referendum. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), ki je skupaj s še 12 sindikati, društvi in združenji julija pozval poslance, naj zavrnejo predlagane spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, je ob sodelovanju študentske in dijaške organizacije zbral več kot 71.000 podpisov podpore. Za pobudnike peticije je sporno 100-odstotno financiranje zasebnih šol.

Zver: Veta ne bo

Šolski minister Milan Zver je poudaril, da ''so skušali doseči konsenz, a zaman''. ''Celo leto, kolikor je potekala razprava, se je izvajal proces zbliževanja stališč. Krona širše razprave, tudi politične, bi lahko bilo tretje branje,'' je zatrdil. Zato se je minister začudil, da javnost take razprave ni bila deležna.

Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je kot "popolne laži" zavrnil namigovanja poslanke SDS Alenke Jeraj, da njegova otroka obiskujeta zasebno šolo. Po Štrukljevem mnenju so ta in podobna podtikanja zgolj sredstvo za diskreditacijo SVIZ in njega osebno kot najbolj izpostavljenega funkcionarja sindikata. Štrukelj je zavrnil tudi domneve o neverodostojnosti zbranih podpisov peticije za javno šolo, saj je vsak podpisni listek na zadnji strani vseboval tudi besedilo peticije, tako da so vsi podpisniki vedeli, kaj podpisujejo.

Minister si želi, da državni svet veta na noveli zakonov o osnovni šoli ter o financiranju vzgoje in izobraževanja ne bi izglasoval. Prepričan je tudi, da referenduma ne bo. Prepričan je, da bodo svojo grožnjo v opozicijskih poslanskih skupinah umaknili, in sicer prav zaradi negativnih posledic, ki bi jih zadržanje novel imelo. Če pa bi do referenduma že prišlo, Zver napoveduje, da bodo storili vse za podporo noveli. "Ni prav, da so skušali nekateri vse zreducirati na katoliško Cerkev in financiranje njihovih programov," pravi minister.

Grims: SDS se ne boji referenduma

Poslanca SDS Alenka Jeraj in Branko Grims sta pred glasovanjem o obeh predlogih sprememb zakonodaje na področju šolstva potrdila podporo SDS zakonskim spremembam.

Za Jerajevo je opozicija očitno taktizirala, ko je s sklicem splošne razprave o predlogih novel zakonov počakala do septembra. Prav tako je po njenem zgrešen občutek, da javnost in stroka večinsko ne podpirata sprememb.

Prav otroci v šolah najbolj čutijo ideološki totalitarizem, ki se na tem področju vleče še iz časa enoumja. Le tako si je moč razlagati obstrukcijo ob sorazmerno manj pomembnih spremembah zakona, ki jih je vložila vlada.
Anton Kokalj (NSi)

Grims je podobno kot med samo sejo DZ poudaril, da so dosedanjo ureditev, ki uzakonja 100-financiranje zasebnih šol z vrednostnim ozadjem katoliške Cerkve, izglasovali poslanci LDS in SD. Zato jih je Grims javno pozval, naj svojim volivcem pojasnijo, zakaj so z glasovanjem podprli rešitev, ki po njihovem gre na škodo javnega šolstva ter posega v ločenost Cerkve od države.

Preizkus znanja

Sporna točka je predlog, da se odpravijo razlike v financiranju tistih zasebnih šol, ki izvajajo javno priznane izobraževalne programe. (Foto: Kanal A)

Na novinarsko vprašanje, ali se ne boji referenduma, ki bi se zaradi političnosti razprave lahko sprevrgel v glasovanje za ali proti vladi, je odgovoril, da ne. Prepričan je namreč, da so zadeve postale javnosti bolj jasne, in da bodo stranke opozicije morale odgovarjati svojim volivcem za zakon, ki so ga sprejele pred desetletjem.

Razprava se je nadaljevala brez opozicije

Po obstrukciji opozicijskih poslancev k razpravi o spremembah zakona o osnovni šoli je vseeno potekala razprava, v kateri so poslanci koalicije ugotavljali, da je razprava postala ideološka, saj po njihovem mnenju spremembe ne prinašajo večjih vsebinskih sprememb. ''Predlagane spremembe omogočajo bolj načrtno vključevanje staršev v šole, razbremenjujejo učitelje ter odpravljajo nekatere administrativne ovire. Z uvedbo obveznega pouka drugega tujega jezika v zadnjo triado devetletke bo Slovenija postala primerljiva z ostalo Evropo. Prav tako bo tudi bolj fleksibilen predmetnik, ki šolam omogoča večjo avtonomijo, več skrbi pa bo namenjene tudi učencem s posebnimi potrebami," je na primer prepričana državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Šverc.

Obstrukcija drugič

Gre za nerazumljivo obstrukcijo pri sprejemanju zakonodaje, ki skuša usposobiti otroke za uspešnost v življenju in v ljubezni do domovine. Še zdaleč ne gre za usodne spremembe. /.../ V opoziciji, predvsem med SD, gre za fasado zavzemanja za socialno pravičnost, s čimer so zavajali ljudi. Tako so vlivali strah pred spremembami, ki jih v zakonodaji sploh ni.
Jožef Jerovšek (SDS)

Po razpravi o noveli zakona o osnovni šoli je državni zbor delo nadaljeval s tretjo obravnavo novele ZOFVI. Minister Zver je znova zavrnil očitke, da želi vlada s takšnimi spremembami zgolj katoliški cerkvi omogočiti "lažje življenje" v šolskem prostoru. Po predstavitvi stališč so poslanci SD, LDS, Zares in SNS znova protestno zapustile dvorano.

Tudi v okviru poslanske razprave so se ponovili že znani očitki. Opozicija tako ''nepremišljenim spremembam'' nasprotuje in se sklicuje tudi na pomisleke stroke in sindikata šolnikov. Vsi si želimo kakovostnih šol, meni Ljubo Germič (LDS), vendar ne na račun javnega šolstva. Ne smemo pozabiti na možnost, da bo država dodatna sredstva namenila bogatim in ideološko primernim, ki jim bodo na razpolago elitne cerkvene šole, javno šolstvo pa bo za manj premožne, meni opozicijski poslanec.

100-odstotno financiranje programov zasebnih šol se bo uzakonilo pod prejšnjimi vladami. /.../ Če je popolno financiranje zasebnikov vprašljivo z vidika ločenosti Cerkve od države, bi tisti, ki zahtevajo referendum, to morali storiti že pred desetletjem.
Branko Grims (SDS)

Marjetka Uhan (NSi) je v podporo spremembam opozorila, da se bo državno potrjen program s spremembami lahko financiral na vseh šolah enako, saj bodo odpravili anomalijo pri financiranju zasebnih šol. Dejansko bo to pomenilo naložbo za starše otrok, ki obiskujejo te šole, ko so jih bili prisiljeni financirati s svojimi prispevki. Podporo SLS Marjan Drofenik utemeljuje prav s povečanjem kakovosti izobraževanja in izboljšanja vzgojne funkcije, ne nasprotujejo pa spremembam na področju financiranja. Ivan Jelen (DeSUS) napovedal, da bodo štirje poslanci te stranke glasovali vsak po svoji vesti, ob tem pa dodal, da zasebništva nikakor ni mogoče zanikati, čeprav sproža različne predsodke.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 114
 
schweppess 28.10.2007 20:12:43
Kako zanimive razprave... Po mojem mnenju je potrebno razčistiti nekaj stvari.
1. Čeprav se v javnosti vedno znova govori o javnih in zasebnih šolah, bi bilo bolj pravilno poimenovanje "državne" in "zasebne" šole. Vse šole pa izvajajo JAVNOveljavni šolski program, ki ga potrdi pristojni strokovni svet. Torej so vse šole v Sloveniji javne, ker poleg tega da izvajajo javnoveljavni program omogočajo vpis vsem otrokom (in ne samo nekaterim, kar zgornji komentarji nakazujejo.
2. Če zgornje drži potem velja, da je država na podlagi socialne pravičnosti dolžna omogočiti vsem svojim državljanom (in to otroci menda so), da imajo možnost obiskovati katerokoli šolo brez dodatnega plačevanja stroškov POUČEVANJA.
V primeru, da ostane dosedanji način financiranja, ki zagotavlja zasebnim šolam 85% financiranje programa, to pomeni, da morajo starši plačati še dodatnih 15% da je otrok sploh lahko deležen vsega pouka po javnoveljavnem programu. To pa je menda diskriminatorno.
3. Že sedaj velja, da ustanovitelj recimo osnovne šole ni samo država ampak tudi lokalna skupnost (občina), ki prispeva sredstva za postavitev in ohranitev šole. Če torej na tej točki velikanskih stroškov vstopi zasebnik in ponudi državi roko (finance) in ji tako odvzame breme ustanovitve šole, je to potrebno samo blagohotno pozdraviti, ker državni denar potem ostane za druge namene. /mimogrede: nova šola stane približno 11 mio. EUR/.
4. Kar se tiče plač učiteljev velja v Sloveniji še vedno kolektivna pogodba za šolstvo po kateri se izplačujejo plače na državnih in zasebnih šolah in tega se morajo vsi proračunski prejemniki striktno držati. Če imate nekateri občutek, da prejemajo učitelji na zasebnih šolah višje plače, potem to velja samo v primeru, da se verjetno bolj obremenjeni (beri: delajo več./
5. Kar se tiče megle glede plačevanja prispevkov v zasebnih šolah je potrebno ločevati med "šolnino" in prispevki za "nadstandardno ponudbo šole". Šolnina je prispevek, ki ga morajo starši plačati, da lahko otrok sploh prejme vse, kar zahteva javnoveljavni program.
Glede nadstandarda: Vzemimo primer ene osnovne šole, kjer je recimo nadstandardni program šola v naravi, ki pa je za vse otroke obvezna. Tega ne financira država, ampak starši otroka, in to brez pardona. Če ne morejo plačati...? V primeru recimo zasebne katoliške gimnazije je tak nadstandarni program ekskurzija v tujino, za kar tudi plačajo starši. Torej je in ni brezplačnega šolstva!
6. Za zaključek: Novi zakon uvaja dokončno pravičen sistem, kjer ne diskriminira staršev, ki bi želeli izbrati med različno ponudbo, ki jo dajejo šole. Saj vsi menda tudi ne kupujete samo v Mercatorju, ampak ste veseli, ker greste lahko tudi v Tuš, Leclerc, Hoferja, Lidl...
Sem pa proti temu, kar želijo nasprotniki zakona, namreč, da bi se šole diferencirale na podlagi zmožnosti plačevanja šolnine, kar bi se zgodilo, če države ne prispeva za program šole. /Vzemimo primer Italije, kjer za zasebne šole plačujejo tudi po več kot 1.000 EUR mesečno šolnine./ Če želijo nasprotniki zakona tak sistem - izvolite, samo potem ne govorite, da ste na strani ljudi. Pa lep nedeljski večer.
 
Jožajoža 27.10.2007 22:27:13
slovenščina v slovenskih šolah bo šele tretji tuji jezik.
 
Prvo Bore 27.10.2007 10:13:09
Pri meni isto.
Ko sem bil mulc do 16 leta sem bil na dolenjskem. Nikoli ni bilo nič okoli cerkve ali komunizma.
Da bi se mi mulci pogovarjal, pa sem bil nekrščen, pa to nobenega ni motil.
Iz radovednosti sem čital knjige , ki so jih dobili pri verouku, saj kakšno Tone Seliškar MULE , nisem videl.
Bila je mladost brez razmišljanja, kar je čudovito.
Sedaj po letu 91 katastofa.
Do leta 91 so vsi črpali sadove KPJ in social demokracije.
Kaj pa sedaj ?
Vsi izgubljeni in v tem stanju VSI v vasi krivijo prejšnji sistem, ker ta osamosvojitev je naredila veliko škodo vsem.
Predvsem kmetom, ker Slovenija je bila močen izvoznik mesa po Jugoslaviji.
Da se pa to malo skrije, pa se skrivajo iza rdečih.

V Tržiču delajo že sedaj 4 osnovno šolo, pa imajo že 3 , ki iso polno zasedene in zakaj se potem dela četrta.
Saj se ve za RKC.
Bedaki iz LDS so rekli, pa naj jim bo, pa so jim dovolili financiranje, sedaj pa so dobili, kar so sejali.
Zato tudi nisem več želel voliti.
Kar bo pa bo.
Sedaj pa je pravi hudič !
Želijo izbrisati 50 let delavskega režima.
Delavci zahtevamo nazaj tisto, kar smo naredili s samoprispevko, delovnimi kacijami, odpoved od dobička.
Zahtevamo razliko vloženega truda od dejanskega stanja od leta 45 do leta 91 .

RKC pa je prišla lepo na postlano.
 
asparagus@mail386.com 27.10.2007 10:10:25
TIK-TAK, TIK-TAK! Še eno leto, pa ste gotovi, tako kot Peterle!
 
matej.rojc@uni-mb.si 27.10.2007 09:32:25
Nobena ideologija ne sme v šole (ne komunizem, ne vera - katoliška, islamska ipd.). Edino to zagotavlja obstoj demokratične družbe, v kateri bodo ljudje ki bodo različno razmišljali in tako s trezno pametjo odločali. Vse drugo pelje v totalitarizem desni ali levi in v enoumje. Morali bi se torej boriti za še bolj kvalitetne neideološke demokratične javne šole kot so sedaj, ne pa da jih hoče stalinistična RKC uničiti na račun ustanavljanja svojih "vojašnic" za generiranje ljudi z RKC opranimi možgani in fanatiki, ki bodo delovali natančno tako kot Stalin.
 
killi-123@hotmail.com 27.10.2007 09:31:19
Prog.anal,

zavajanje,manipulacija in na koncu se degradacija.
Vam je kaj znano?
 
doki007@email.si 27.10.2007 09:28:28
komentarji ki jih je trosu grims,... ""ne vem komu""" so katastrofa ,.....!!!!
 
brightstar@email.si 27.10.2007 08:15:12
Dragi "prog.anal" oz. Branko Grims, fino bi bilo, če bi vsaj malo manj očitno prodajali svoje resnice na tem forumu. Poznam vaš besednjak in mi je žal, da morate priti na forum prepričevat ljudi.
Ne podcenjujte jih, niso tako zavedeni in neuki pa zmanipulirani, kot bi sami želeli, da bi bili. Še kako dobro vejo, kaj jim prinašate z novimi zakoni.
 
Klasik 27.10.2007 02:08:30
killi-123 res je, javne šolo želi ta koalicija spremeniti v navadno bojišče polno norcev, slabega pouka, nereda, starši pa bodo iskali vsak po svoje neko varno in solidno šolo, ki zagotovo v tem kaosu ne bo zastonj. Kvaliteta se vedno plača, če ne drugače z omejitvami.
Tisti ki pričakuje, da gre tukaj za enakopravne možnosti se hudo moti. RKC kot največji posestnik v Sloveniji z denarjem ki kar lije iz državne blagajne bo zlahka organizirala privatne šole. To pa ne bo tako preprosto za vse ostale, ki se jim kao odpira takšna svetla prihodnost, recimo marksistične šole za primer ( hehehe) kot nakladajo nekateri klerolažnivci. Ali imamo potem lahko tudi komisarje v vojski in policiji poleg kuratov? Bo kapnil kakšen milijon eur iz proračuna tako kot za RKC? Kakšne laži saj ne morem verjet..
 
killi-123@hotmail.com 27.10.2007 00:29:11
Viharnik,oprosti ker s svojimi mnenji zalimo tvojo inteligenco in razgledanost.
Ni se bilo potrebno vmesavati,ce si pa se ze ,potem to naredi z argumenti,ne z zaljenjem.
Ves,o 2ww veva ti in jaz samo iz zgodb in knjig,zato mislim ,da nisva kompetentna za obsodbe.

Prvo borec,
moje mnenje je,da s tem zakonom prinasamo nasim otrokom agonijo,v kateri so ziveli nasi starsi.
Delitev in delitve.
Moji otroci vedo o Titu iz knjig,od malega se druzijo z ostalimi otroci,ki hodijo k verouku.
Pa se normalno pogovarjajo,druzijo in igrajo.Se ne delijo.
Nasa politika in nasageneracija jih bo popeljala v razlike in sovrastvo.
Več komentarjev
Komentiraj Na vrh strani