Verniki na veliki petek pred praznikom velike noči po cerkvah berejo evangelijska poročila o Jezusovem trpljenju, imenovana pasijon. Za bogoslužja tega dne je v Katoliški cerkvi značilno tudi čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, med obredom pa posvečeno hostijo, ki simbolizira Jezusovo navzočnost, simbolno postavijo v grob. Po evangeličanskih cerkvah pa pri bogoslužjih na današnji dan oltar pogrnejo s črnim prtom in nanj postavijo trnjevo krono.
Obred velikega petka je popoldne v vatikanski baziliki sv. Petra vodil tudi papež Frančišek. Kasneje pa je v rimskem Koloseju vodil tradicionalni križev pot. "Nočem dodajati številnih besed, to noč mora ostati le ena beseda in to je sam križ," je dejal papež in dodal, da se včasih zdi, da Bog ne odgovarja na zlo, da ostaja v molku.
"V resnici pa je Bog spregovoril in njegov odgovor je Kristusov križ, beseda, ki je ljubezen, usmiljenje, odpuščanje. In tudi sodba. Bog nas sodi tako, da nas ljubi," je vernikom sporočil papež.
Beseda križa je tudi odgovor kristjanov na zlo, ki je še vedno dejavno v nas in okrog nas, je poudaril. Zato je vernike pozval, naj nadaljujejo križev pot v vsakdanjem življenju in nosijo v srcu besedo ljubezni in odpuščanja.
Premišljevanja ob posameznih postajah križevega pota je letos pripravila skupina mladih iz Libanona, v molitvah pa so prosili predvsem za mir na Bližnjem vzhodu, ki so ga razdejali.
Filipinski verniki z bičanjem in križanji obeležili veliki petek
Številni filipinski katoliški gorečneži so z bičanjem in pribijanjem na križ v mestu San Fernando že uprizorili zadnje ure Jezusa Kristusa. Na obredu v filipinskem mestu, ki je privabil množico turistov, so na križ pribili vsaj 24 moških, več sto pa se jih je odločilo za bičanje z bambusovo palico.
Križanja na Filipinih kljub nasprotovanju filipinskih škofov potekajo že desetletja. Rimskokatoliška Cerkev sicer vernike poziva, da naj se namesto krvavih ritualov raje udeležijo maš in drugih uradnih praznovanj največjega krščanskega praznika.
Tudi v baziliki Božjega groba v Jeruzalemu, ki v skladu s prepričanjem stoji na mestu, kjer so križali in pokopali Jezusa Kristusa, so kristjani začeli verske slovesnosti. Obred je vodil latinski patriarh Fuad Tval.
Na tisoče vernikov in drugih radovednežev z vsega sveta se je v Jeruzalemu udeležilo tradicionalne procesije križeve poti po Vii Dolorosi s 14 postajami, ki označujejo mesta, na katerih je Jezus omagal med nošenjem težkega lesenega križa. Nekateri so del poti, ki so jo vodili frančiškanski menihi, nosili težke križe.
Veliki petek je del velikonočnega tridnevja, ki ga sestavljata še veliki četrtek in velika sobota. Ti dnevi kristjane uvedejo v veliko noč – praznik Jezusovega vstajenja, ki bo v nedeljo. Priprave na praznik se začnejo z začetkom postnega časa, to se zgodi dan po pustu. Na ta dan, ki se imenuje pepelnična sreda, in na veliki petek pa za vernike velja strogi post.
Velik del pravoslavnih kristjanov bo zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč, ki je največji krščanski praznik, letos praznoval pet tednov pozneje.
KOMENTARJI (133)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.