Oskrba z električno energijo je bila od prvega dne vojne zelo pomembno sredstvo pritiska na vojsko. Številni delavci elektro podjetij so namreč prejeli ukaz, da vsem vojaškim objektom odklopijo elektriko, pri čemer pa se je zgodilo tudi nekaj incidentov. Vojaki so 27. junija ob odklopu vojaškega prisluškovalnega centra na Suhi pri Kranju pretepli nadzornika v nadzorništvu Visoko Franca Gašperlina. Iz Elektro Gorenjska so sporočili, da so vojaki v Karavli Korensko sedlo pridržali Ivkota Blenkuša in Marjana Cuznarja iz nadzorništva Kranjska Gora.

Sovražna letala so raketirala tudi RTV oddajnik Krvavec in pri tem poškodovala transformatorsko postajo, sledovi streljanja pa so še vedno vidni na transformatorski postaji Karavanškega platoja. Prav tako so prestrelili in prekinili daljnovod RTP Ukova – RTP Kranjska Gora na odcepu za letališče Brnik.

Tudi na drugih območjih države so delavci elektro podjetij morali namensko odklapljati elektriko kasarnam. Anton Avčin iz distribucijske enote Ljubljana mesto je povedal, da so dobavo elektrike stalno prekinjali za vojne objekte. ''Delovali smo v treh smereh; 26. junija zjutraj smo na Šubičevi ulici postavljali barikade, na avtocestah pa betonske bloke, zato je vojska s tanki krenila proti Toškemu čelu, kjer so nam poškodovali kable,'' se spominja. Kable so sicer popravili v enem dnevu. Transformatorske postaje so bile postavljene na sredini vojašnic, zato je bilo težko priti do tja in jih izklopiti. Na srečo je omrežje tako narejeno, da je možen tudi daljinski izklop, tako da so vojašnicam elektriko odklapljali kar daljinsko.

Barikade so postavljali tudi uslužbenci elektro podjetij. (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)

V Zasavju kasarn ni bilo, zato elektrike niso odklapljali namensko. So pa med vojno vseeno ostali brez napajanja, ko je vojska napadla oddajnik Kum, transformatorska postaja pa je zagorela. ''Tam smo sicer imeli agregate, vendar so bili prebivalci brez elektrike več ur, napajanje pa je bilo slabo še kakšen dan,'' je povedal Anton Razpotnik iz distribucijske enote Trbovlje. Sicer je bila njihova ekipa popolnoma zreducirana, saj so se delavci, stari do 30 let, pridružili teritorialni obrambi.

Bolj napeto je bilo na območju Ribnice. Kot je povedal Vincenc Janša iz distribucijske enote Kočevje, so v petek, 27. junija, iz Ljubljane prejeli ukaz za izklop kasarne Ribnica in Ortnek, kjer je bilo spravljeno gorivo. Ker so vojaki varovali odklopna mesta, je bilo to zelo težko izvesti. Kasarna Ribnica je bila namreč v zanki, saj je bila napajana iz dveh smeri, če so jo želeli osamiti, pa so morali izklopiti obe transformatorski postaji. Eno jim je uspelo brez težav, drugo so pa varovali vojaki, zato so morali odklopiti neko drugo, zaradi česar je brez elektrike ostalo od 300 do 350 prebivalcev. Zaradi tega so naleteli na očitke, češ, kaj so družine krive. Zato so takoj v soboto zjutraj sestavili delegacijo in se dogovorili, da bodo odšli in pod pretvezo, da bodo nazaj priklopili kasarno, rešili, kar se rešiti da. Najprej so elektriko priklapljali civilistom, ko bi jo morali še vojašnicam, pa tega niso storili. Kasarna Ribnica, v kateri je bilo okoli 600 vojakov, je tako ostala v temi še celo soboto in nedeljo. Elektriko so ji nazaj priklopili šele takrat, ko je bilo vojne konec.

Vojaška letala so poškodovala tudi nekatere daljnovode (simbolična fotografija). (Foto: Reuters)

V skladišču v Ortneku pa je bilo le 20 vojakov, vendar so transformatorske postaje čuvali vojaki s puškami, ki so ležali na strehah, zato tam elektrike niso izklapljali. ''Lahko bi jo sicer vrgli v zrak, vendar je bilo tam toliko goriva, da bi uničilo pol doline,'' je povedal Janša. Sicer pa so vojaška letala v torek, 1. julija, streljala nad Kočevsko reko in prestrelila en daljnovod, ki je padel na drugega. Vsa dolina, okoli 500 prebivalcev, je tako ostala brez elektrike, vendar so delavci še isti dan daljnovoda popravili. Isti dan so iz kasarne streljali tudi na Jasnico in Gotenico, vendar so namesto Jasnice zadeli daljnovoda, ki gresta iz Grosupljega v Kočevje in iz Kočevja v Ribnico. Čeprav daljnovoda nista padla, pa so bile žičke popolnoma razcefrane, tako da so prenapajanje morali urediti iz Novega mesta.

Franc Krašovec iz distribucijske enote Novo mesto se spominja, da so v času vojne na zahtevo teritorialne obrambe izklapljali elektriko vojaškim objektom, javnim razsvetljavam in daljnovodom. Med vojno so letala JLA poškodovala daljnovod DV Trebnje, zaradi česar je bil na območju Sela Šumberk tridnevni izpad električne energije. Na zahtevo teritorialne obrambe pa so izklopili tudi javno razsvetljavo v Metliki, zaradi preleta letal pa so preventivno izklopili tudi razsvetljavo na trebanjskem območju.

'Ne daj se Slovenija.' (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)

''V jutranjem mraku 27. junija 1991 so me po telefonu obvestili o vdoru JLA kolone iz Karlovca proti Novemu mestu in zahtevali, naj takoj izklopimo objekte JLA v Pogancih in objekte Garnizije v Novem mestu. Pozneje smo izklopili tudi kasarne v Črnomlju in druge vojaške objekte v Beli Krajini,'' se spominja Krašovec.

Tudi na območju Elektra Maribor so manjšim stalnim vojaškim objektom (karavlam), ki so se nahajali v bližini državne meje, kasarn in generalnega štaba bivše Jugoslovanske ljudske armade, izklapljali elektriko. Tako so izklopili napajanje električne energije za karavle Šentilj, Ceršak in Sladki vrh, izklopi pa so trajali štiri do pet ur. ''Prav tako smo izklapljali transformatorske postaje v bližini mestnih kasarn. Zaradi tega so bila brez električne energije tudi vsa gospodinjstva v bližini kasarn,'' so sporočili iz Elektra Maribor.

Tudi v Celju je bilo v času vojne za določene zaposlene v Elektru Celje dokaj nevarno. ''Med drugim je bilo treba ustaviti dobavo električne energije vojašnici, dostop do objekta pa so varovali ostrostrelci. Nekateri zaposleni so izvajali varovanje razdelilnih transformatorskih postaj, oddajnikov in drugih ključnih energetskih in telekomunikacijskih objektov,'' so sporočili iz omenjenega elektrodistributerja. Delavci pa so bili vedno tudi pripravljeni, da bi v primeru sabotaže odšli in odpravili okvare. ''Izpadov električne energije je bilo takrat kar nekaj. Vzroki za izpade pa so bili različni,'' so sporočili.

Delavci elektro podjetij so tvegali svoja življenja, ko so ubogali ukaze in vojašnicam odklapljali elektriko. Izklopi v zadnjih dneh vojne niso bili več možni, saj je Jugoslovanska ljudska armada do umika iz Slovenije nastavila oboroženo stražo. Okrog pomembnih energetskih objektov, predvsem okrog razdelilnih transformatorskih postaj, so stalna dežurstva in stražo postavili tudi v elektro podjetjih.