Konec tedna bomo šli znova na volišča. Tokrat bomo na referendumu odločali o arhivski noveli. To bo prvi referendum, ki upošteva maja lani sprejete ustavne spremembe, ki zaostrujejo pogoje za veljavnost referenduma.
Zaradi sprememb se ne sme več odločati od zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb; in o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.
Zavrnitveni referendum
S spremembami je bila poslancem in državnim svetnikom odvzeta pravica do zahteve za zakonodajni referendum, ki ga tako lahko zdaj predlaga le 40.000 volivcev. Uvedle pa so model t.i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Volilnih upravičencev je okrog 1,7 milijona, torej morajo predlagatelji arhivskega referenduma, če želijo uspeti, k zavrnitvi novele pritegniti okoli 342.000 volivcev.
Če bi nova merila upoštevali na primerih dosedanjih referendumov, bi nekaj večinsko zavrnjenih zakonov ostalo v veljavi. V Sloveniji je bilo po plebiscitu in osamosvojitvi na nacionalni ravni (brez občinskih) izpeljanih 19 referendumov. Trije so bili posvetovalne narave (o EU, Nato in o pokrajinah), ostali pa so bili zakonodajni.
Na enajstih referendumih so volivci zavrnili bodisi predlagani bodisi že sprejeti zakon. Če bi upoštevali lani uveljavljene spremembe, bi zavrnitev zakona obveljala v osmih primerih, medtem ko bi bili trije zakoni kljub večinski referendumski zavrnitvi uveljavljeni.
Pokojninska reforma bi padla ...
Med drugim bi tudi pod novimi, ostrejšimi pogoji v celoti obveljali izidi referendumskega trojčka (pokojninska reforma, zakon o delu na črno, zakon o arhivih) s 5. junija 2011, ki ga je zaznamovala nekaj nad 40-odstotna volilna udeležba. Takrat so volivci med drugim odločali tudi o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, tako kot bodo prihajajočo nedeljo.
Volivci so tisto novelo prepričljivo zavrnili, saj je zanjo takrat glasovalo 197.680 oziroma 29,12 odstotka volivcev, proti pa 481.130 oziroma 70,88 odstotka.
Tudi proti pokojninski reformi in zakonu o preprečevanju dela na črno je bilo oddanih več kot 341.460 glasov volivcev, kolikor bi jih bilo potrebnih za to, da bi referendumski ne obveljal tudi po novem. Takrat je bilo volilnih upravičencev namreč 1.707.299
Poleg navedenih zakonov bi kljub novi referendumski ureditvi obveljale tudi zavrnitve vladnih predlogov o financiranju izgradnje TET 3 iz leta 1999, o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo iz leta 2001 ter o tehničnem zakonu o izbrisanih iz leta 2004. Prav tako bi na referendumih padla predlog o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic iz leta 2007 ter zakon o malem delu iz leta 2011.
... družinski zakonik pa obstal
Zato pa bi se kljub referendumski zavrnitvi zaradi ostrejših pogojev uveljavil model preoblikovanja in privatizacije Slovenskih železnic, o katerem je glasovanje potekalo leta 2001, zakon o RTV Slovenija iz decembra 2010, pa tudi družinski zakonik iz leta 2012.
Na slednjem je bila volilna udeležba namreč 30,31-odstotna, proti zakonu pa je glasovalo 54,55 odstotka oz. 279.937 volivcev. Ker je bilo volilnih upravičencev tedaj 1.709.417, bi za zavrnitev zakona po novih pogojih moralo proti zakoniku glasovati 341.884 volivcev.
KOMENTARJI (330)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.