Slovenija

Ta veseli dan kulture

Ljubljana, 03. 12. 2015 09.40 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Pred natanko 215 leti se je v Vrbi na Gorenjskem kot tretji otrok rodil France Prešeren. Bil je pesnik, ki je svojo 'slavo' dosegel šele po smrti. Zakaj Slovenci praznujemo oziroma slavimo Prešernovo smrt in ne njegovega rojstva?

Na današnji dan, ko obeležujemo 215-letnico rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, so se številni nacionalni in občinski kulturni zavodi po vsej Sloveniji z brezplačnimi prireditvami pridružili praznovanju Tega veselega dneva kulture. Na programu so bile predstave, razstave, koncerti, predavanja, vodenja in delavnice.

Prešernov spomenik
Prešernov spomenik FOTO: Thinkstock

V Prešernovem letu 2000 je ministrstvo za kulturo začelo s pobudo dneva odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov. Z leti se je pobuda preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kulturni dogodek in veselo praznovanje.

Kulturne ustanove so se tudi letos številčno odzvale na pobudo ministrstva in pripravile skupno več kot 380 različnih brezplačnih dogodkov v 61 slovenskih krajih. Seznam dogodkov po posameznih mestih je dosegljiv na spletni strani ministrstva.

Zakaj je dela prosti dan na dan Prešernove smrti in ne na dan njegovega rojstva?

Smo pa na spletu opazili številna vprašanja, zakaj Slovenci praznujemo oziroma slavimo Prešernovo smrt in ne njegovega rojstva. Kulturni praznik, ki je tudi dela prosti dan, je namreč 8. februarja, na dan, ko je Prešeren umrl.

Zakaj je temu tako, razmišljajo številni uporabniki spleta. Nekateri menijo, da pesnikovo smrt 'slavimo' zato, ker se je rodil kot eden izmed treh otrok, umrl pa kot velik pesnik. Drugi pravijo, da je temu tako, ker se s smrtjo umetnika njegovo delo popolnoma odtrga od avtorja in zaživi svoje, samostojno življenje, tretji pa pravijo, da imamo decembra že tako veliko dela prostih dni, da bi bil še 3. december preveč.

Spet nekateri razmišljajo, da je 8. februar bolj primeren zato, ker, ko človek umre, za njim ostane tisto dobro, kar je naredil. In tisto potem ohranimo v spominu. ''Po delih človek živi naprej,'' pišejo.

Še ena razlaga je, da ob rojstvu nekoga, še nič ne vemo, kakšen človek bo ta postal, medtem ko ob smrti vemo, kakšen je bil. Zato se tudi ob obletnici smrti spominjamo njegovih del, njegovega življenja. In zato naj bi se Slovenci na kulturni praznik spominjali tega, kar je Prešeren naredil velikega v življenju, predvsem na področju kulture. '' Torej je to kljub datumu, ki se nekaterim ne zdi pravilno določen, praznovanje življenja,'' še pišejo uporabniki spleta.

Kaj pa vi mislite? Zakaj je kulturni praznik in dela prost dan na dan Prešernove smrti in ne njegovega rojstva? Bi raje videli, da bi bilo obratno? Mnenje lahko zapišete v komentarjih.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.