'Narod, ki ne spoštuje svoje kulture, je reven ne glede na milijone, ki bi jih država namenila za to področje'

Slovenski kulturni praznik, ki je posvečen spominu na Franceta Prešerna, je v Vrbo danes znova privabil na stotine ljudi.

"To je dan, ki nas ne razdvaja, nas ne ločuje, temveč globoko povezuje," je v nagovoru poudaril predsednik Državnega sveta Mitja Bervar. Opomnil je na veliko moč, ki jo ima kultura, in pozval k izboljšanju položaja ustvarjalcev. Spomnil je, da sta umetnost in kultura pripomogli k temu, da smo v tisočletjih kot številčno majhen narod uspeli ohraniti svoj jezik in svojo identiteto. Kot je dodal, smo si državo bolj kot z orožjem in ekonomijo izbojevali s pesmijo in jezikom.

Dandanes smo pozabili na čas, ko nam je kultura pomenila nekaj presežnega, je opozoril Bervar in dodal, da vse pogosteje slišimo, da je kultura strošek in naj svojo vrednost dokaže na trgu. V času, ko bi lahko kultura postala eden od temeljnih gradnikov ustvarjalnosti, kreativnosti in trajnostnega razvoja, ne znamo v polni meri izkoristiti njenega potenciala za osmišljanje našega bivanja in spodbujanje dialoga z drugimi kulturami in narodi, je prepričan Bervar.

Meni, da lahko kultura v času krize, ko se razraščajo predsodki in stereotipi, pomembno pripomore h kontinuiranemu dialogu med civilizacijami, blaži razlike in pokaže na skupne rešitve. Po njegovem mnenju rešitve za globoko krizo sodobnega sveta ne bomo našli v borznih indeksih in globalnih donosih, ampak v poglabljanju v naše skupne vrednote, dialogu z drugačnimi in iskrenem iskanju priložnosti za sožitje.

"Naša dolžnost je, da varujemo našo bogato kulturno dediščino, obenem pa omogočamo spodbudno okolje za umetniško delovanje in razvoj Prešernov, ki delujejo med nami danes, pa tudi tistih, ki šele prihajajo," je poudaril Bervar in dodal, da jim moramo nuditi boljše pogoje, kot so jih imeli Prešeren in njegovi sodobniki.

"Narod, ki ne neguje svoje kulture in je ne spoštuje, je reven ne glede na milijone, ki bi jih država namenila za to področje. Je pa res, da je veliko stvari odvisnih od sredstev, ki jih namenjamo za kulturo. Prav je, da se tega zavedamo vse leto in ne le na dan kulturnega praznika," je pozval tudi žirovniški župan Leopold Pogačar.

Cerar: Vsaj na simbolni ravni naj se izraža priznanje kulturnikom

Da je kultura bistveni element narodne in nacionalne identitete, in to "še zdaleč ni fraza", je ob današnjem kulturnem prazniku povedal tudi predsednik vlade Miro Cerar. Vlada zato po njegovih besedah vidi nesporno potrebo po ministrstvu za kulturo, pri čemer se zavzema, da se ob tem, ko zaradi krize tudi v kulturi primanjkuje denarja, vsaj na simbolni ravni izraža priznanje kulturnikom.

"Ko bo to mogoče izkazati tudi s povečanjem sredstev, bo vlada to tudi storila. Zato smo še toliko bolj odločeni, da začnemo novo zgodbo in preidemo v razvojno uspešno družbo," je dejal premier.

Številne večje in manjše prireditve po državi

Tako je Združenje dramskih umetnikov Slovenije tudi letos pripravilo tradicionalni recital Prešernove poezije. Igralci so točno opoldne na ljubljanskem Prešernovem trgu že 29. leto začeli z interpretiranjem Prešernovih pesmi. Kot vsako leto je prireditev uvedla Prešernova Zdravljica.

Pred Zdravljico, ki jo že od leta 2013 na prireditvi interpretira Valič, pred tem pa je vrsto let ta čast pripadala pokojnemu Poldetu Bibiču, je zbrane pozdravil ljubljanski župan Zoran Janković, nato pa so se zvrstili nastopi igralcev, drugih ustvarjalcev in študentov dramske igre.

Zbrani, ki ji je bilo letos zaradi sončnega vremena še več kot običajno, so lahko prisluhnili interpretacijam nastopajočih, ki jih je bilo po besedah Pirjevčeve tudi več kot prejšnja leta.

Svoje znanje Prešernove poezije je pokazal tudi osnovnošolec Luka Smrekar Voskobojnik, ki zna celoten Krst pri Savici na pamet, tudi letos pa je bučen aplavz doživel nastop Štefke Drolc z njeno znamenito interpretacijo Nezakonske matere.

Kdo je prejel Prešernovo nagrado?

Veliki Prešernovi nagradi sta na sobotni proslavi prejela avtor stripov in animacij Miki Muster in pesnik Andrej Brvar. Nagrajenci Prešernovega sklada so postali plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek, slikar Marko Jakše, saksofonist in skladatelj Jure Pukl, prevajalec in pesnik Marjan Strojan, igralka Pia Zemljič in skladatelj Vito Žuraj.

Več o nagrajencih.