Na poti v Bruselj

Namen in cilj karavane izbrisanih, ki je krenila iz Ljubljane proti Bruslju, sta evropskim državam in poslancem v evropskem parlamentu odkriti izbrisane v Sloveniji. Tako želijo pokazati, kakšno doto je dobila Evropska unija z vstopom Slovenije v unijo, saj so izbrisani Slovenije sedaj tudi izbrisani EU. Slovenija je ena od držav, ki ne spoštuje svojih ustavnih zakonov in krši temeljne človekove pravice, je pred odhodom 46-članske karavane izbrisanih dejal eden izmed njih, Anton Debevec.

Roberto Pignoni z Univerze v Rimu, aktivist in eden izmed organizatorjev odprave je pojasnil, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu 17. novembra sprejelo v obravnavo tožbo, ki jo je julija vložila skupina pravnikov iz Slovenije in Italije. Tožbo so vložili v imenu 11 izbrisanih, ki menijo, da jim je bil po osamosvojitvi Slovenije nezakonito in protiustavno odvzet vsakršen pravni status ter so jim bile kratene temeljne človekove pravice in svoboščine.

Zgodbe izbrisanih v tej tožbi so zgodbe, ki na nek način dokazujejo, da je bila slovenska oblast prva, ki je internacionalizirala problem izbrisa, in to tako, da je prisilila na tisoče ljudi, da so zapustili svoje domove in zbežali v druge evropske države, je dejal Pignoni ter dodal, da je ta tožba dokaz mednarodne solidarnosti. "Zelo pomembno je, da je evropsko sodišče dalo prednost tej tožbi."

Podpora iz Evrope, manj iz Slovenije

Aktivistka Jelka Zorn je pojasnila, da so s problemom seznanili evropske in slovenske poslance. Medtem ko so mnogi evropski poslanci izrazili podporo, jo je iz slovenskih poslanskih klopi izrazil le poslanec SD in član odbora za zunanjo politiko Aurelio Juri. Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Mihael Brejc pa se je po besedah aktivistke odzval izjemno negativno.

Člani in podporniki Civilne iniciative izbrisanih aktivistov so se v Bruselj odpravili na povabilo evropskega komisarja za pravosodje, svobodo in varnost Franca Frattinija. V Belgijo bodo prispeli v sredo, kjer bodo nekaterim evropskim poslancem predstavili svoj pogled na problematiko izbrisanih v Sloveniji. Istega dne se bodo srečali tudi s Frattinijem, so sporočili iz civilne iniciative.

Na poti v Bruselj se bodo predstavniki izbrisanih ustavili v Italiji, v torek pa v Franciji. Skupaj z gostitelji bodo pripravili več novinarskih konferenc, med drugim tudi v francoskem parlamentu. Kot je napovedal predsednik civilne iniciative Aleksandar Todorović, se bodo v Italiji in Franciji srečali tudi z nekaterimi nevladnimi organizacijami in politiki.