Predstavniki zdravilišč: Visokih koncesnin ne bomo zmogli

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, gre za prvih devet od skupno 22 uporabnikov termalne vode, ki morajo pridobiti koncesijo za rabo termalne vode.

Izdala je uredbe za kopališča hotelov na Bledu, Terme Paradiso, Terme Banovci, Terme Lendava, Terme Maribor, Terme Zreče, Terme Dobrna in kopališča LifeClass Portorož.

Uporabniki so vloge na ministrstvo oddali že pred leti, a jim ministrstvo koncesije ni podelilo, tako da niso plačevala koncesnine. "Ministrstvo je imelo te vloge že dolga leta v obravnavi, a se ta ni zaključila," je dejala ministrica.

Trenutno koncesnino plačujejo le tri zdravilišča, ministrstvo pa je položaj teh uporabnikov na trgu izravnavalo z zaračunavanjem nadomestila za uporabo vode za nazaj za tiste, ki koncesnine ne plačujejo.

Formula, na podlagi katere bodo izračunavali koncesnine, je po mnenju ministrice "odraz realnosti". Na polovico višine koncesnine bo vplivala količina vode, ki jo posamezni uporabnik glede na svoje zmogljivosti črpanja vnaprej rezervira (in zanjo plačuje vodno pravico).

Ministrstvo pričakuje, da bodo uporabniki odslej bolj racionalni pri rezervaciji teh količin. Na nekaterih območjih, predvsem v Pomurju, so namreč te količine tako velike, da ministrstvo ne more več izdajati vodne pravice za druge potencialne uporabnike, ki bi želeli vodo črpati.

Druga polovica zneska koncesnine bo izračunana na podlagi dejansko načrpane vode. Ministrstvo pričakuje, da bo takšna ureditev prinesla bolj racionalno rabo vode.

Vsak uporabnik pa bo koncesnino v delu, ki se nanaša na količine tako rezervirane kot dejansko načrpane vode, znižal za do 80 odstotkov z reinjiciranjem oz. vračanjem že uporabljene, a čiste vode v vodonosnik. Ministrica pravi, da takšen način po eni strani zagotavlja dolgoročno vzdržnost vodonosnikov, po drugi pa uporabnikom omogoča, da si znižajo koncesnino.

Med ostalimi dejavniki, ki vplivajo na višino koncesnine, sta razlika v temperaturi načrpane in uporabljene vode ter cena toplote, izračunana na podlagi kurilne vrednosti in cene kurilnega olja.

Uredbe bodo podlaga za sklenitev pogodb z uporabniki, ki bodo koncesnino obvezani plačevati z letom 2016. Pri tem bo v letu 2016 znesek znašal 60 odstotkov izračunane koncesnine, v letu 2017 70 odstotkov, v letu 2018 80 odstotkov, v letu 2019 90 odstotkov in od leta 2020 naprej 100 odstotkov izračunane koncesnine.

Generani direktor direktorata za vodo in investicije na okoljskem ministrstvu Leon Behin je povedal, da so z uporabniki že izračunali okvirne višine koncesnin, da pa bodo končne vrednosti znane do podpisa pogodb, saj lahko vhodne podatke do takrat še spremenijo.

Izpostavil je pomen ureditve koncesij za pomursko-zalski bazen, ki si ga Slovenija deli z Madžarsko in kjer je bil ob omenjeni "zasedenosti" vodonosnikov zaradi velikih rezervacij količin vode omejen gospodarski razvoj. Madžarska je po Behinovih besedah neuradno že soglašala z ureditvijo koncesij za termalno vodo na tem območju.

Ministrstvo se je področje koncesij za vodo odločilo urediti med drugim zaradi evropske direktive, opozoril računskega sodišča, neenakopravnega položaja uporabnikov te vode na trgu ter ureditve področja upravljanja z vodami in spremljanja stanja.

Predstavniki zdravilišč: Visokih koncesnin ne bomo zmogli

Zdravilišča ob tem opozarjajo, da bodo koncesnine previsoke, kar lahko pomeni izgubo delovnih mest in tudi zapiranje zdravilišč. 

Kot so po sestanku pri okoljski ministrici, na katerem je sodeloval tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, sporočili iz skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, niso proti uvedbi koncesnin za uporabo termalne vode - nasprotno, so za to, da se zadeve glede koncesnin uredijo za vsa zdravilišča, ki doslej niso dobila koncesije. 

Predlagali so, da se za izhodišče za izračun koncesije uporabi formula, kot je uporabljena za izračun vodnega nadomestila za leti 2014 in 2015, ki jih bodo morala zdravilišča, ki nimajo koncesije, plačati za nazaj. "Absolutno se ne strinjamo s predlagano formulo za izračun koncesij za obdobje od 2016 dalje, saj bi ob upoštevanju vseh argumentov in po simulacijah izračunov nastale takšne finančne obremenitve, da jih dolgoročno ne bi prenesli in bi posledično lahko privedle do izgube delovnih mest in v najslabšem primeru tudi do zapiranja posameznih zdravilišč," opozarjajo. 

Menijo, da bi bilo treba formulo oblikovati tako, da bodo zdravilišča obravnavana enakovredno, ne kot po formuli v sprejetih uredbah, po kateri bi nekatera zdravilišča plačala koncesijo v višini enega odstotka, druga pa v višini več kot štirih odstotkov celotnih prihodkov, navajajo. Poleg tega po njihovem mnenju izvedba reinjiciranja uporabljene vode v vodonosnik zaradi preveč dilem, povezanih z dodatnim investiranjem, umestitvijo v prostorske plane, oddaljenostjo od matične vrtine in drugih vprašanj, ni mogoča. 

"Poudarjamo, da zdravilišča tako visokih koncesnin ne bodo zmogla, saj se jih že sedaj večji del bori z izgubo. Dobički turističnih podjetij se gibljejo okrog treh odstotkov prihodkov, ministrstvo pa želi z novo uredbo višino koncesije, ki v nekaterih zdraviliščih presega 4,7 odstotka letnega prihodka, kar pomeni, da bo večina zdravilišč, ki še delajo z dobičkom, pristala v izgubi, pri ostalih pa se bo izguba močno povečala. Sledilo bi zapiranje zdravilišč in povečevanje brezposelnosti," so prepričani. 

V skupnosti navajajo oceno ministrstva, da se bo iz naslova na novo podeljenih koncesij nabralo okoli 2,5 milijona evrov letno, pri tem pa opozarjajo, da bo izpad državnega davka na dodano vrednost zaradi zapiranja zdravilišč, ki bodo poslovala z izgubo, bistveno večji. "Če npr. zapremo zdravilišče, ki dela letni promet 20 milijonov evrov, bo ob zaprtju izpad DDV samo od enega zdravilišča tri milijone evrov letno, dodatno državno breme bodo še brezposelni," so zapisali.