Evropska komisija priporoča, naj članice EU petim schengenskim državam, ki uveljavljajo začasni nadzor na nekaterih notranjih mejah v schengenskem prostoru, ta ukrep ohranijo še tri mesece. Veljavni nadzor, ki je bil novembra podaljšan za tri mesece, se izteče 11. februarja.
Gre za nadzor na meji med Avstrijo in Madžarsko ter Avstrijo in Slovenijo, na kopenski meji med Nemčijo in Avstrijo, v danskih pristaniščih s povezavami do Nemčije in na kopenski meji med Dansko in Nemčijo, v nekaterih švedskih pristaniščih in na mostu Öresund ter v norveških pristaniščih s povezavami do Danske, Nemčije in Švedske.
Začasni nadzor mora ostati ciljno usmerjen, temeljiti mora na stalnih analizah tveganja in sprotnih podatkih obveščevalnih služb ter biti omejen v obsegu, pogostnosti, kraju in času, tako da zagotavlja odziv na resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti.
Omenjenih pet držav mora zagotoviti, da se nadzor na notranjih mejah izvaja le v skrajni sili, so še poudarili v Bruslju. Države morajo tedensko pregledovati nujnost, pogostnost, kraj in čas nadzora ter ga prilagajati grožnji. Vsak mesec morajo poročati komisiji.
Ministrica zaskrbljena pisala evropskemu komisarju za migracije
Komisija se je za trimesečno podaljšanje nadzora odločila, ker ocenjuje, da še vedno obstajajo izjemne okoliščine, ki so terjale uvedbo tega nadzora. Razmere v Grčiji in članicah, kjer so sekundarna gibanja nezakonitih migrantov najmočnejša, so namreč še vedno krhke.
Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je zaradi tega vprašanja pisala evropskemu komisarju za migracije Dimitrisu Avramopulosu in izrazila ostro nasprotovanje podaljšanju nadzora na meji med Avstrijo in Slovenijo, ker je to po njenem mnenju povsem neupravičeno.
Avramopulos sporoča Sloveniji: Po treh mesecih vrnitev v normalo
"Popolnoma razumem njene skrbi," je v odgovoru dejal Avramopulos na novinarski konferenci v Bruslju v odzivu na izjave slovenske notranje ministrice, da ni nikakršnih razlogov za podaljšanje nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo ter da ta ukrep povzroča veliko gospodarsko škodo.
Avramopulos, ki je danes v Bruslju predstavil priporočilo komisije za trimesečno podaljšanje nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo, je pojasnil, da je že odgovoril na pismo slovenske ministrice in da je svoje pismo podpisal, tik preden je prišel na novinarsko konferenco.
Komisar: Schengenski prostor je največji dosežek evropske integracije, ki ga je treba ubraniti
Schengenski prostor je največji dosežek evropske integracije, ki ga je treba ubraniti in zavarovati. Naš cilj je obvarovati schengen in se čim prej vrniti k njegovemu normalnemu delovanju, je v odzivu na slovensko pismo najprej poudaril Avramopulos.
Trenutni ukrepi so po komisarjevih besedah "izjemni" in uvedeni, ker se soočamo z izjemnimi okoliščinami. Namen priporočila komisije je zagotoviti evropski in usklajen pristop, a nadzora ni mogoče podaljševati v nedogled, je poudaril komisar.
Zahteva po kratkem podaljšanju začasnega nadzora na nekaterih notranjih mejah v schengnu je po njegovih besedah upravičena, a obenem želi posredovati jasno in močno sporočilo, da je le vprašanje treh mesecev pred vrnitvijo k normalnemu delovanju schengna.
Komisar je še poudaril, da je poleg pripomb slovenske notranje ministrice moral upoštevati tudi pripombe še petih notranjih ministrov. Naloga komisije je napraviti sintezo teh pripomb, je pojasnil.
Državni zbor sprejel novelo, ki predvideva odškodnine za lastnike zemljišč, na katerih je postavljena varovalna ograja
Državni zbor je danes s 67 glasovi za in štirimi proti sprejel novelo zakona o nadzoru državne meje, ki jasneje določa tehnična sredstva za nadzor meje in predvideva odškodnine za lastnike zemljišč, na katerih je postavljena varovalna ograja.
Z novelo zakona se za lastnike zemljišč oz. osebe, ki zemljišče uporabljajo na podlagi druge stvarne pravice, vpisane v zemljiško knjigo, ali na podlagi najemne ali zakupne pogodbe, določa upravičenost do nadomestila.
Postopke bodo vodile upravne enote, pritožbeni organ bo ministrstvo. Lastniki in posestniki bodo do nadomestil upravičeni, če se na njihovem zemljišču postavi, namesti, uporablja, vzdržuje ali shranjuje varovalna ograja ali druga tehnična ovira, in sicer če to otežuje redno rabo zemljišča. Če to traja dlje kot 24 mesecev, se jim lastninska pravica na zemljiščih začasno obremeni s služnostjo v javno korist. Zakon pa ob tem predvideva vzpostavitev evidence nadomestil in služnosti v javno korist.
Novela zakona tudi predvideva, da bo policija v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje, pridobila oceno vplivov na naravo. Koncesionarji v ribiških in lovskih okoliših, ki imajo z državo sklenjeno koncesijsko pogodbo, pa bodo do ureditve oprostitve plačila koncesijskih dajatev zaradi namestitve varovalne ograje v področnih predpisih oproščeni do 50-odstotnega plačila koncesijske dajatve.
Novela zakona tudi jasneje ureja tehnična sredstva za fotografiranje, avdio-video snemanje, sredstva za identifikacijo oseb, vozil in predmetov, upoštevane so tudi nove tehnologije. Tehnična sredstva se bi po predlogu uporabljala izključno pri nadzoru meje. Pri tem so na ministrstvu v preteklosti že pojasnili, da je sistem ANPR za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic na državni meji že nameščen, vendar se ni uporabljal.
KOMENTARJI (97)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.