Raziskovalcem na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je uspelo razviti izjemno natančen algoritem za razpoznavo objektov.
Z njimi lahko v podatkih iz laserskih merilnikov razpoznajo stavbe, teren in celo posamezna drevesa. Trenutno so njihovi algoritmi najnatančnejši na svetu.
''Pomembni so zato, ker bomo lahko na tak način res natančno digitalizirali površje Slovenije, potem lahko tudi širše. Vse posege v prostor, vse naravne možnosti, naravne katastrofe bomo lahko računalniško zelo natančno simulirali in zelo natančno predvideli tudi posledice,'' je pojasnil raziskovalec Domen Mongus.
Algoritme so razvili v laboratoriju za geometrijsko modeliranje na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Namenjeni so natančni obdelavi podatkov iz laserskih merilnikov Lidar, ki se uporabljajo v geodeziji in se namestijo na letalo ali helikopter s katerega nato z natančnostjo nekaj centimetrov zajamejo tridimenzionalno sliko površja.
Zajeti podatki predstavljajo zgolj množico nepovezanih točk, pojasnjuje raziskovalec Mongus. Za izdelavo uporabnih 3D-modelov površja jih je zato treba smiselno povezati in v njih prepoznati različne elemente - tla, zgradbe, drevesa in podobno.
''To si lahko predstavljate kot novodobni radar, ki ne snema le slikice, ampak posname tudi dejanski 3D položaj vsakega objekta, potem pa sledi izdelovanje 3D modelov,'' je razložil Mongus.
Simulacije poplav, plazov …
S takšnimi algoritmi je nato mogoče spremljati razvoj velikih geografskih območji. "Ugotavljamo lahko, kaj so kateri objekti, koliko hiš je bilo zgrajenih, kako se razvija vegetacija, kako hitro rastejo drevesa. Spremljamo lahko tudi velike spremembe na terenu ter izvajamo raznorazne simulacije, kot so simulacije poplav ali nadzor zemeljskih plazov," pojasnjuje Mongus.
Prav pri katastrofah so lahko ti algoritmi zelo uporabni. ''Po katastrofi denimo, se lahko odpeljemo čez teren, da vidimo, kaj se je dejansko zgradilo, nato naredimo model in lahko takoj vidimo, kje so najbolj ogroženi, katere so evakuacijske poti,'' je naštel.
Velika natančnost
Njihovi algoritmi so glede na uradne rezultate mednarodne organizacije za daljinsko zaznavanje ISPRS najbolj natančni na svetu - njihova natančnost po besedah Mongusa sega nad 97 odstotkov, kar pomeni, da se v povprečju zmotijo pri manj kot treh odstotkih točk terena.
Natančnost algoritmov omogoča celo razpoznavo posameznih drevesnih krošenj in določitev njihove višine, če pa meritve ponavljamo, lahko opazujemo celo razvoj drevesa.
"To pomeni, da bomo nekoč zmožni za vsako drevo v Sloveniji ugotoviti njegovo rast, njegov razvoj skozi čas in ugotavljati, zakaj na določenih območjih drevesa rastejo hitreje in koliko hitreje," eno od možnosti uporabe opisuje Mongus.
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.