Slovenija

Na Jesenicah rojena somalijska begunka praznovala eno leto, z mamo še zmeraj čakata, če bosta lahko ostali v Sloveniji

Jesenice, 27. 11. 2017 18.59 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Dobrodelno društvo UP je pripravilo praznovanje prvega rojstnega dne somalijske begunske deklice, ki se je rodila na Jesenicah. Z mamo že eno leto bivata v azilnem domu v Ljubljani, prav tako pa že eno leto čakata na odločitev ministrstva za notranje zadeve glede mednarodne zaščite, za katero je mati zaprosila.

Človekoljubno dobrodelno društvo UP je pripravilo praznovanje prvega rojstnega dne somalijske begunske deklice Sabreen, ki se je rodila na Jesenicah. Njena zgodba je postala znana po pomoči, ki so jo domačini nudili rojevajoči begunki. Leto kasneje mama in malčica v azilnem domu še vedno čakata na odgovor, ali bosta lahko ostali v Sloveniji.

Somalijska begunka Firdews in Sabreen tako že eno leto bivata v azilnem domu v Ljubljani. "Zame in še zlasti za Sabreen je zelo lepo poskrbljeno, posebej glede na to, kakšno je življenje v Somaliji in kako tam živita moja starejša otroka," je povedala Firdews, ki si zelo želi, da bi lahko ostali v Sloveniji in bi se ji tam pridružila tudi preostala družina. "Živim za trenutek, ko bi bila družina spet združena," je izpostavila.

Že eno leto čaka na odločitev ministrstva za notranje zadeve glede mednarodne zaščite, za katero je zaprosila. Ob begunskem valu so prednostno obravnavali begunce z vojnih območij, iz Iraka in Sirije, ker se je ta umiril, pa je predsednica človekoljubnega dobrodelnega društva UP Jesenice Faila Pašić Bišić, ki pomaga Somalki, prepričana, da je že čas, da tudi ona dobi nek odgovor, na podlagi katerega se bodo lahko odločili, kako naprej.

Rojevajoči Somalki v Ratečah na pomoč priskočili domačini

Mama Firdews je 25. oktobra lani visoko noseča prišla iz Trbiža v Slovenijo. Rojevajoči Somalki so v Ratečah na pomoč priskočili domačini, nato pa so jo reševalci odpeljali v Splošno bolnišnico Jesenice, kjer je rodila zdravo deklico. Za njo je lepo poskrbljeno, ne pozna pa svojega očeta in svojih dveh sester ter skupaj z mamo, ki je zelo odzivna in socialno aktivirana, živi med tujci, je pojasnila Pašić Bišićeva.

"Za Firdews ni rešitev ta, da je dosegla eno od evropskih držav, ampak da živi s svojo družino v tisti državi, za katero je prehodila in preplavala kar nekaj Sredozemskega morja," je izpostavila in dodala, da je Firdews ena redkih begunskih žensk, ki si želi ostati pri nas in se je tudi socialno aktivirala.

Slovenija je bila namreč za begunce tranzitna država in niso imeli nobene želje in motivacije, da bi se socialno vključevali ter učili jezika. Tudi sedaj prek kvot v Slovenijo iz Italije in Grčije nameščajo begunce, ki si morda niti ne želijo bivati v Sloveniji in niso pripravljeni na socialno vključevanje, je opozorila Pašić Bišićeva.

Dejstvo pa je, da Firdews in Sabreen, katere ime v arabščini pomeni potrpežljivost, ne prihajata iz države, ki bi bila na prioritetnem seznamu obravnave. Zato so postopki dolgotrajnejši, možnosti za dodelitev mednarodne zaščite pa majhne. Lakota namreč ne velja za zadosten razlog za azil.

"Zavedamo se, da ne moremo reševati na stotine življenj, ampak tukaj imamo zelo konkreten primer enega afriškega begunskega otroka, ki si želi boljšega življenja in ne vidim ovire, ki bi to onemogočala. Samo malo humanosti je potrebne," je izpostavila Pašić Bišićeva in pojasnila, da bo odločitev ministrstva tista, ki bo potrdila vsa njihova prizadevanja ali pa se jim bo zoperstavila ter bosta deklica in mama deportirani.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3