Aktivisti bodo na Filozofski fakulteti prespali še eno noč

Aktivisti gibanja Mi smo univerza in 15o, med katerimi je okoli 100 takih, ki so noč preživeli na ljubljanski Filozofski fakulteti, nadaljujejo z zasedbo. Kot so povedali, je preteklo noč na fakulteti preživelo okoli 50 aktivistov. Glede na to, da je gibanje v zagonu pa njegovi člani pričakujejo, da bo to noč število podobno, so sporočili. S svojimi aktivnosti bodo aktivisti nadaljevali na filozofski fakulteti, možnosti, da bi obiskali še kakšno ljubljansko fakulteto pa niso izključili.

Vodstvo Filozofske fakultete je sicer sporočilo, da so aktivisti zasedli nekatere predavalnice, v katerih organizirajo svoje aktivnosti. "Redni pedagoški proces v teh predavalnicah ne poteka, v drugih predavalnicah ter v začasnih prostorih pa predavanja potekajo nemoteno," so sporočili s fakultete.

Udeleženci zasedbe tako tudi danes opozarjajo na napake, ki jih ima visokošolski sistem. Kot je povedal eden od aktivistov, ima vsakdo možnost, da predlaga dejavnosti in tematike, ki ga zanimajo, ter se nato vključi v pripravo delavnic in drugih dejavnosti. Kot je dodal, se je tako v praksi dejansko odprl akademski prostor, ljudje ves čas prihajajo, se pridružijo posamezni aktivnosti, odidejo, pa se spet vrnejo ...

Aktivisti so se sicer odpravili tudi na pohod na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Z njim so želeli med drugim opozoriti na problematiko neustreznih prostorskih in drugih študijskih pogojev na akademiji, na odsotnost sodelovanja med oddelki znotraj akademije in na odsotnost konkretnega sodelovanja z industrijo. Opozarjajo tudi, da je premalo mednarodnega sodelovanja in da akademija kljub vsakoletnim vpisninam zagotavlja le najmanjše količine najbolj osnovnih potrebščin.

Fotografije prvega dneva zasedbe fakultete si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji:

Filozofsko fakulteto bodo širili

Ministra za visoko šolstvo v odhodu Igorja Lukšiča osebno skrbijo razmere, v katerih je svet in tudi Slovenija. Ni presenečen, da so študenti izrazili nezadovoljstvo "v času, ko se ne pričakuje nič dobrega". Obljubil je, da bodo poskušali poiskati rešitev, zato bodo sklicali svet za študentska vprašanja, kamor bodo povabili protestnike, profesorje in študentske funkcionarje.

Zaveda se, da je ljubljanska Filozofska fakulteta v prostorski stiski. Z dekanom Andrejem Černetom sta na sestanku ugotovila, da so realne možnosti za začetek gradnje prizidka. Gradnja bi se lahko začela v "primernem času". Lokacija protesta se mu sicer zdi zanimiva, če govorimo o želji po demokratizaciji univerze, saj so imeli ravno na Filozofski fakulteti težave z izbiro dekana, ki ga je moral na koncu izbrati rektor.

Cilj štipendije za vse študente je po njegovem mnenju dober, a je treba najprej doseči soglasje vseh skupin, koliko denarja bo kdo dobil od dela, od pokojnin, od štipendij in tako dalje. Trenutno se nihče noče odrekati v smislu večjih davkov. Poudaril je, da bo vlada konec decembra razdelila 65.000 štipendij, kar je 20.000 več kot leta 2008. Dodal je še, da za študentsko prehrano letno namenjajo 13 milijonov evrov.

Polno financiranje študija se mu zdi pomembna zahteva, ob čemer je opozoril, da je britanska vlada dvignila šolnino s 3000 na 9000 funtov. "V strahu, da bi se to lahko zgodilo tudi v Sloveniji, je zahteva predvsem opozorilo prihodnji vladi," je dejal. Priznal je še, da se ni uresničil cilj bolonjske reforme, s katero so želele evropske fakultete prehiteti ameriške. "Bolonjska reforma je padla, cilj pa ostaja," je dejal. Po kakovosti študija moramo biti po njegovih besedah boljši kot v ZDA, v Indiji, na Kitajskem.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!