Pahor na Medvedjeku o potrebni enotnosti tudi v današnjem času

Izid referenduma, na katerem bodo Britanci 23. junija odločali, ali bo država ostala v EU ali bo iz povezave izstopila, bo v vsakem primeru prinesel spremembe v naši širši domovini, Evropski uniji. To je za Slovence v luči praznovanja slovenske državnosti po besedah predsednika republike Boruta Pahorja pomembno zato, ker odločitev za osamosvojitev Slovenije ni bila odločitev za našo nacionalno izolacijo, ampak odločitev, da skupaj z drugimi evropskimi narodi in državami združimo moči, napore in vizije za mirno in varno Evropo, ki bo omogočala tej in prihodnjim generacijam večjo blaginjo.

Zdajšnji čas "velikih, morda celo prelomnih sprememb" bo po njegovih besedah ponovno terjal enotnost slovenskega naroda. Treba bo določiti, kaj je naš interes v teh spremenjenih okoliščinah, treba se bo enotno postaviti zanj in si potem za njegovo uveljavitev tudi prizadevati.

"Naj bom popolnoma jasen o tem, kakšen je po mojem mnenju naš nacionalni interes. Naš nacionalni interes je, da naša širša domovina ne samo preživi, ne samo životari, ampak da doživi tudi neko renesanso, neko prenovo. Da smo Slovenci, državljanke in državljani Slovenije, v tem procesu prenove njen zelo aktiven del, da ji pomagamo in da se izvleče iz krize. Ker je od nje odvisen naš mir, naša varnost, naša blaginja," je poudaril Pahor in dodal, da moramo skupaj z drugimi evropskimi narodi, ki si želijo več Evrope, bolj poglobljeno narediti vse, kar je mogoče, da te spremembe obrnemo v prid stremljenj te in prihodnjih generacij.

"To je poziv slovenski politiki in najširši javnosti, da brez ambicije, da bi se vtikali v pravico britanskega ljudstva, da samo odloča o svoji usodi, razumemo znamenje tega časa. In se pripravimo na nove prelomne spremembe, ki nas čakajo, da bomo takrat, ko bo to potrebno ne samo sposobni sodelovati med seboj, ampak preko sodelovanja doseči tudi narodno enotnost, da bomo ubranili naše nacionalne interese," je poudaril predsednik republike. Ob tem je spomnil na enotnost pred 25. leti, prav tako pa tudi na razklanost Slovencev v času druge svetovne vojne in po njej ter posledice tega.

Poklon žrtvam

Na klancu pri Medvedjeku oz. na tedanji hitri cesti, imenovani Cesta bratstva in enotnosti, iz Novega mesta proti Ljubljani je 28. junija 1991 prišlo do odkritega spopada med jugoslovansko vojsko in slovensko Teritorialno obrambo.

Po neuspešnih pogajanjih zaradi blokirane ceste, je sledil napad na kolono jugoslovanske vojske, ki je prodrla iz hrvaškega Karlovca čez Gorjance do Medvedjeka. Ta je odgovorila z ognjem iz vsega orožja, hkrati pa je jugoslovansko vojno letalstvo s kasetnimi bombami napadlo položaje Teritorialne obrambe.

V spopadu je padel pripadnik 21. območnega štaba Teritorialne obrambe Franc Uršič, pod streli jugoslovanske vojske pa so obležali še gospodar bližnje kmetije Anton Kotar in šest voznikov na cesti blokiranih tovornjakov.

Žrtvam osamosvojitvenih bojev so pod vasjo Medvedjek oz. nad današnjo dolenjsko avtocesto postavili spomenik, zasnovan po zamisli novomeškega slikarja in grafika, ki je bil tudi med udeleženci spopada, Janka Orača.