Hkrati je bila uvedena možnost izbrisa štirih kazenskih točk enkrat v treh letih pod pogojem prostovoljne udeležbe programa usposabljanja za varno vožnjo, zdravstvenega pregleda s svetovanjem ali rehabilitacijskega programa.
Manj mrtvih, huje in lažje poškodovanih
Zakon je zaradi precejšnjega finančnega učinka na denarnico kršiteljev sprožil veliko negodovanja, a je po besedah direktorja Javne agencije za varnost prometa Ljuba Zajca prinesel veliko dobrega.
Čeprav natančnih podatkov še ni, prvi rezultati kažejo, da se je v enem letu število mrtvih zmanjšalo za od 40 do 45 odstotkov, število hudo telesno poškodovanih za okoli 30 do 40 odstotkov, lažje telesno poškodovanih pa za 15 do 20 odstotkov.
Manjše število mrtvih in poškodovanih pomeni tudi najmanj 20 milijonov evrov prihranka zaradi manjših potreb po zdravstvenih storitvah ali nižjega števila bolniških dni, še pravi Zajc, ki je poudaril, da je omenjena zakonodaja presegla pričakovanja.
Tudi podatki policije kažejo o izboljšanju stanja na področju prometne varnosti. Od prvega januarja do 28. junija so policisti našteli 45 smrtnih žrtev slovenskih cest, v lanskem primerljivem obdobju pa je bilo žrtev 70. Tudi sicer je podatek o 45 mrtvih na slovenskih cestah najnižji, ki ga je mogoče najti v policijski statistiki, objavljeni na njihovi spletni strani.
Ta kaže, da je v prvih šestih mesecih leta 2002 na slovenskih cestah umrlo 121 ljudi, isto številko so zabeležili tudi leta 2004. V letih 2003, 2005 in 2006 se je številka žrtev prometnih nesreč med januarjem in junijem gibala med 113 in 116, največ pa jih je bilo leta 2007, kar 133. Že naslednje leto se je znižala na 102, pod mejo stotih žrtev pa je padla leta 2009, ko je umrlo 90 ljudi. Predlani je bilo mrtvih v prvega pol leta 57.
Upada tudi odstotek hudo telesno poškodovanih. Po začasnih podatkih policije, se je letos do 16. junija hudo poškodovalo 310 udeležencev prometnih nesreč, v prvih šestih mesecih lani pa 423. Za primerjavo - leta 2002 se je v obdobju med januarjem in junijem hudo telesno poškodovalo 834 ljudi.
Vlada niža kazni, ker si jih kršitelji zaradi krize ne morejo privoščiti?
Verjetno pa se nam kmalu obeta nova sprememba zakonodaje. Vlada je namreč prejšnji teden v državni zbor po skrajšanem postopku poslala predlog novele zakona o varnosti cestnega prometa. Kot pojasnjujejo, je glavni razlog za pripravo novele v znižanju zagroženih glob za blažje prometne prekrške kot tudi to, da so se pri izvajanju obstoječega zakona pokazale nekatere pomanjkljivosti.
"Dejstvo je, da so trenutno globe za nekatere prometne prekrške v Sloveniji višje kot globe v večini srednjeevropskih držav. Ob upoštevanju življenjskega standarda udeležencev cestnega prometa v teh državah je razlika še večja," so odločitev utemeljili na vladi. Ob tem seveda velja omeniti, da prometna kazen ni neizogibno dejstvo, ampak doleti le kršitelje predpisov..
Se pa tako denimo z novim vladnim predlogom kazen za prekoračitev hitrosti na območju umirjenega prometa za 10 kilometrov na uro s 300 evrov niža na 80, ukinja se tudi izrek treh kazenskih točk. Če bo prekoračitev nižja od petih kilometrov na uro, bo kazen le 40 evrov.
Prekoračitev hitrosti v naselju do vključno 10 kilometrov na uro bi voznike namesto sedanjih 100 stala 80 evrov, prekoračitev do petih kilometrov na uro pa bi jih stala 40 evrov. Prekoračitev hitrosti med 10 in 20 kilometri bi bila 50 evrov cenejša, torej bi voznike stala 250 evrov. Ista kazen, vendar ob prekoračitvi hitrosti med 30 in 40 kilometri na uro, bi veljala za vožnjo zunaj naselja.
Z novelo bi se znižale tudi nekatere prekoračitve hitrosti na hitrih cestah in avtocestah. Zdaj za prekoračitev hitrosti do 20 kilometrov na uro velja 60 evrov kazni, za prekoračitev do 30 kilometrov pa 120 evrov kazni. Za prekoračitve do 10 kilometrov na uro se predlaga 40 evrov kazni, od 10 do 30 kilometrov na uro pa bi veljala kazen 80 evrov. Hitrejša vožnja za 40 kilometrov na uro bi se pocenila za 40 evrov, za prekoračitev do 50 kilometrov na uro pa bi plačali 50 evrov manj.
Ena največjih znižanj kazni velja za prekršek pravne osebe pri odgovornosti ob sumu prometne nesreče, če torej pravna oseba sumi, da opravlja storitve na vozilu, ki je bilo udeleženo v prometni nesreči, v kateri je bil nekdo poškodovan ali je umrl, povzročitelj pa je s kraja odpeljal, ne da bi pomagal. Kazen se z osmih tisočakov niža na 2400 evrov.
Če bi pravna oseba uporabljala naprave za onemogočanje delovanja merilnih naprav, bi po novem zakonu morala plačati 1000 evrov kazni, sedanja kazen je 8000 evrov. Za voznike pa bi se kazen z 800 znižala na 120 evrov. Tudi globa za neustrezno zimsko opremo bi se s 120 evrov znižala na 40.
Nižje kazni niso vzgojne
Do predloga vladne novele so se doslej kritično izrekli v SD, kjer ocenjujejo, da je zakon pripravljen na poenostavljen način, z njim pa bi se le spodbudilo bolj agresivno vožnjo.
Tudi Robert Štaba iz Zavoda Varna pot je ocenil, da predlagane spremembe v smislu zniževanja kazni zagotovo niso pozitiven signal udeležencem v prometu glede na to, da se zakonodaja spreminja v tako kratkem času.
Da bi lahko dali jasen in transparenten signal vsem, ki kršijo prometne predpise in s tem ogrožajo druge, mora biti sistem kaznovanja po njegovem mnenju zelo stabilen in dolgoročno naravnan. Pomisleke pa ima tudi glede tega, da so tokratne spremembe zakonodaje pripravili isti strokovnjaki, ki so pred tem v državnem zboru zagovarjali višje kazni.
Poslanska skupina SD je pred nekaj dnevi v zakonodajni postopek vložila svojo različico novele zakona o pravilih cestnega prometa. Bistvo novele je uvedba točk varne vožnje za voznike, ki v določenem obdobju ne storijo prekrška. Voznik bi lahko te točke uporabil, ko bi dobil kazenske točke in slednje tako brisal.
KOMENTARJI (291)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.