Za nov virus prašičje gripe je učinkovito zdravilo ozeltamivir in tega zdravila je na zalogi za 500.000 odmerkov, kar zadostuje za četrtino prebivalstva Slovenije, je dejala predstojnica centra za nalezljive bolezni na Inštitutu za varovanje zdravja Alenka Kraigher. Kot je povedala, je težko oceniti, kdaj bi se lahko pojavil prvi primer v Sloveniji.

Na IVZ poudarjajo, da je težko oceniti, kdaj bi se lahko pojavil prvi primer prašičje gripe v Sloveniji. (Foto: POP TV)

Kraigherjeva je v izjavi za medije pojasnila, da je "naših stikov z državami, v katerih se je pojavil virus prašičje gripe, kar precej". Ob tem je zatrdila, da so "na vsak primer pripravljeni". Po njenih besedah za zdaj še ni omejitev gibanja in prepovedi potovanj. Odsvetujejo pa potovanja v Mehiko, tistim, ki pa bodo potovali, pa svetujejo, naj sledijo nasvetom in naj bodo čim bolj pozorni, je dejala. Dodala je tudi, naj bodo potniki, ki se vračajo iz Mehike, pozorni na svoje zdravje. V primeru gripe podobni bolezni pa naj se oglasijo pri svojem zdravniku.

Kot je zatrdila, dobivajo iz Svetovne zdravstvene organizacije in drugih pristojnih organizacij sprotne informacije o bolezni in njenem širjenju. Vse nove informacije bodo objavljene na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) in ministrstva za zdravje, je povedala. Obenem je poudarila, da strokovna skupina ministrstva za zdravje, inštituta in Klinike za infekcijske bolezni Kliničnega centra bedi nad tem, da bodo v veljavi učinkoviti ukrepi, ko bodo ti potrebni.

Kraigherjeva je pojasnila, da je prašičja gripa bolezen, ki poteka s podobnimi znaki kot sezonska gripa. Tem znakom se pridruži tudi mrazenje, povišana telesna temperatura, izčrpanost ter bolečina v mišicah in žrelu. Nekateri bolniki pa imajo tudi težji potek s pljučnico, odpovedjo dihal in smrtjo.

MZZ svetuje previdnost

Ministrstvo za zunanje zadeve za zdaj še ni odsvetovalo potovanj v Mehiko, kjer naj bi zaradi prašičje gripe umrli že 103 ljudje, svetujejo pa previdnost in izogibanje množicam. Informacij o morebitnih Slovencih, ki bi se nahajali v Mehiki ali ki bi zaradi prašičje gripe potrebovali pomoč, za zdaj nimajo, so povedali na MZZ.

Državljani, ki so v Mehiki, se po pomoč in dodatne informacije lahko obrnejo na konzularni oddelek slovenskega veleposlaništva v Washingtonu, so zapisali na spletni strani MZZ.

Prašičja gripa se je za zdaj pojavila v več mehiških zveznih držav, in sicer v zveznih državah Mexico City, Estado de Mexico, San Luis Potosi, Oaxaca, Baja California (Mexicali), Chihuahuha, Sonora, Nuevo Leon, Vera Cruz in Aguascelientes. Državljanom, ki so na omenjenih območjih, na MZZ svetujejo redno spremljanje napotkov in informacij lokalnih organov ter povečano previdnost. Priporočajo tudi izogibanje krajem, kjer se je bolezen pojavila oziroma kjer so že ugotovili primere prašičje gripe.

Previdnost v Mehiki ne bo odveč. (Foto: Reuters)

Če se pojavijo simptomi gripe, ljudem priporočajo takojšen obisk zdravnika. Kot so še zapisali na spletni strani, so simptomi in način prenosa prašičje gripe podobni simptomom pri običajni gripi, zato je pomembno redno umivanje rok in izogibanje stikom z obolelimi.

Na MZZ priporočajo tudi spremljanje informacij iz vseh razpoložljivih virov, in sicer z ministrstva za zdravje, Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), Evropskega centra za preprečevanje bolezni in Svetovne zdravstvene organizacija (WHO), so še zapisali na spletni strani MZZ.

Značilnosti nevarnega virusa

Virus prašičje gripe tipa A/H1N1 se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) lahko prenaša med ljudmi, ki so v tesnem stiku, izbruh gripe pa ima "pandemični potencial". To pomeni, da se gripa lahko razširi na druge celine. Novi virusi gripe so v preteklosti že zahtevali na deset tisoče življenj in več milijard ameriških dolarjev škode.

Cepivo proti prašičji gripi za ljudi še ni razvito, za svinje pa ga je že mogoče dobiti. Za zdaj še ni jasno, ali bi ljudem pomagala trenutna "sezonska" cepiva. (Foto: Reuters)

Strah pred novo pandemijo je v preteklosti povzročil predvsem človeku nevaren virus ptičje gripe tipa H5N1, ki je od leta 2003 zahteval okoli 250 življenj, večino v Jugovzhodni Aziji. Vendar pa se virus H5N1 težko prenaša med ljudmi, njegovo širjenje pa so omejili z zakolom perutnine.

Prašičja gripa naj bi se širila tako kot navadna gripa. Delce virusov, ki se izločijo pri kašljanju in kihanju, lahko vdihnejo ljudje v bližini, delci pa lahko pristanejo tudi na predmetih. Teh se nato lahko dotaknejo ljudje in virus prenesejo na usta, nos ali oči. Ljudje z virusom so kužni v obdobju od enega dne pred razvojem simptomov do sedmih dni ali več, potem ko se bolezen že razvije. Majhni otroci so kužni več dni.

V ZDA so od decembra 2005 do februarja 2009 ugotovili 12 primerov prašičje gripe. Leta 1988 je umrla noseča ženska, potem ko je bila v stiku z okuženimi svinjami. Leta 1976 je prašičja gripa v ameriški vojaški bazi v New Yerseyju zahtevala življenje vojaka, štiri vojake pa so zaradi pljučnice sprejeli v bolnišnico.