MZZ: Dialog se bo nadaljeval

Uradni govorec MZZ Milan Balažic je danes na novinarski konferenci izrazil pričakovanje, da bo nov predlog evropskega komisarja Ollija Rehna za rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, potem ko mu je Ljubljana poslala dopolnila, "bolj uravnotežen" in "bo bolj odražal tudi interese slovenske strani". 

Dopolnila, ki jih je evropskemu komisarju za širitev poslala Slovenija, so podlaga za pogovore o končnem besedilu dogovora o rešitvi slovensko-hrvaškega spora, je poudaril Balažic. "Dialog se bo nadaljeval do končne uskladitve besedila sporazuma," je dodal.

Ob tem je glede izjav s hrvaške strani, da je bil Rehnov predlog predstavljen po načelu "vzemi ali pusti", izpostavil, da "EU ne deluje z ultimati. Menimo, da noben proces pogajanj ne more biti končan zgolj po svobodni izbiri ene od strani sredi pogajanj. Ni mogoče v času, ko pogajanja potekajo, enostransko sprejeti nek vmesni predlog kot končni predlog."

"Dokler ni vse dogovorjeno z vseh treh strani, ni ničesar dogovorjenega," je še poudaril Balažic. Hrvaška vlada po njegovem mnenju stoji na stališču, "ki izraža nepripravljenost za nadaljevanje pogovorov, tudi nepripravljenost na kompromis. Smo proti nadaljevanju politike izvršenih dejstev in proti temu, da bi si kdor koli na račun Slovenije zagotavljal enostranske koristi," je poudaril Balažic.

Ob tem je spomnil, da Hrvaška, z izjemo meje z Madžarsko, ki je urejena še iz časov SFRJ, ni uredila vprašanje meje ne s Slovenijo, ne z BiH, ne s Srbijo, ne s Črno goro. "Spor s Slovenijo ni nobena izjema, je pa izkoriščen v tej vroči retoriki, ki jo poslušamo z nasprotne strani."

Uradni govorec MZZ je danes tudi povedal, da bo prihodnje srečanje zunanjih ministrov Hrvaške in Slovenije, Samuela Žbogarja in Gordana Jandrokovića, s komisarjem Rehnom v kratkem, ni pa želel razkriti datuma. V Bruslju so medtem potrdili, da bo to srečanje v sredo.

V zvezi z reševanjem vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško so se danes znova oglasili tudi v Zavodu 25. junij. Med drugim so v izjavi za javnost izrazili prepričanje, "da mora Slovenija evropsko in svetovno politično javnost seznaniti s hrvaško okupacijo delov slovenskega ozemlja in morja ter zahtevati, da se Hrvaška kot pogoj za nadaljevanje pristopnih pogajanj za vstop v EU umakne in vzpostavi stanje, kakršno je bilo na dan osamosvojitve 25. 6. 1991."