Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je na okrogli mizi o vlogi WikiLeaksa v mednarodnih diplomatskih odnosih dejal, da so diplomatski dialogi zaradi delikatnosti redko razkriti in da je na razkrite dokumente na strani WikiLeaks treba gledati kot na delčke celote, ki ne prikažejo cele slike. Kot primer je navedel prepir med možem in ženo. Če bi javnosti predstavili le tistih 10 minut, ko se prepirata, potem bi lahko dobili povsem napačno sliko o njunem odnosu, je ponazoril.
Glede objavljenih depeš pa je dejal, da v teh nikjer ni zapisano, da bi ZDA želele spodkopavati tuje vlade ali ideale, temveč da želijo le utrditi demokracijo, kjer ta še ni utrjena.
Mussomeli je v odgovoru na vprašanje iz občinstva tudi zanikal, da bi ameriški diplomati dobili naročilo, da morajo vohuniti za slovenskimi politiki in zbirati podatke o njihovih bančnih računih ter podobno. Kot je dejal, sam v 30 letih kariere nobene takšne depeše še ni videl.
Makarovič: Omejitev dostopa do interneta ni prava rešitev
Sociolog Matej Makarovič pa je dejal, da se državljani pogosto počutijo odtujene od centrov moči in je zato razumljivo, zakaj je WikiLeaks tako zanimiv. Glede rešitve tega problema pa imamo več možnosti. Klasična rešitev bi bila, da omejimo dostop do interneta, kar bi bilo morda v interesu oblasti, a to ni prava pot. Druga možnost je, da pozovejo medije k profesionalni etiki, a tudi to v času interneta ni najprimernejša. Kot najverjetnejša pa se mu zdi informiranje uporabnikov.
Sicer pa se je Makarovič strinjal z ameriškim veleposlanikom, da v objavljenih depešah ni zapisanega nič takšnega, kar bi bilo zelo sporno.
Petrič: Pogovori so lahko skriti, rezultati pogajanj pa morajo biti javni
Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, ki je bil tudi sam diplomat, je dejal, da vsi diplomati v depešah poročajo v matične države. Za učinkovito diplomacijo pa je pomembno, da je to poročanje točno in natančno. Zaradi objav na WikiLeaksu pa se lahko pojavi problem, da diplomati tega ne bodo želeli več početi. Že tako je preveč olepševanja v diplomaciji, sedaj pa ga bo morda še več, je dejal.
Strinjal se je z ameriškim veleposlanikom, da vseh zadev ni treba objavljati. Pogajanja in dogovarjanja so bila vedno tajna, javni pa morajo biti rezultati pogajanj.
Žiga Turk pa je dejal, da je diskusija o tem, ali je razkritje depeš na WikiLeaksu slabo ali ne, napačna, saj je razkritje v nekaterih primerih lahko dobro, v drugih pa ne. Kot je dejal, bodo ta razkritja imela nekaj žrtev. Pri tem je izpostavil podjetja, ki so ugodila ameriški vladi in zaprla račune, na katere so sodelavci WikiLeaksa zbirali prispevke, in tiste strani, ki so zaradi tega omejile dostop do interneta.
Janša: Bolj bi nas morali zanimati arhivi SDV
Predsednik SDS Janez Janša pa je dejal, da je bil do sedaj objavljen le en odstotek depeš in da se bo videlo, ali je bilo razkritje depeš odgovorno dejanje ali ne šele, potem ko bodo razkrili vse depeše. Opozoril je, da bi nas v Sloveniji bolj kot WikiLeaks morali zanimati arhivi o akcijah nekdanje Službe državne varnosti (SDV).
Janša je tako opozoril na, po njegovih besedah, protiustavno in protizakonito odločitev Arhiva Slovenije, da zapre arhive o SDV, s katerimi bi dokazali, da je ta jugoslovanska obveščevalna služba stala za napadom v Velikovcu na avstrijskem Koroškem leta 1979 in da je pri tem sodeloval "nekdo, ki je še danes na visokem položaju v Sloveniji" in je zdaj preprečil objavo.
Če bi bili ti podatki objavljeni – in kot je napovedal Janša, bodo – ne bi povzročili neke posebne škode, kot bi jo na primer WikiLeaksovo razkritje kakih oporečnikov v Severni Koreji, ki bi jih verjetno doletela smrt. Kritiziral je tudi slovensko javnost in medije, "ki so bolj papeški od papeža", ko gre za kršitve demokratičnih pravic v tujini, ko pa se to dogaja v Sloveniji in ko za tem stoji Arhiv Slovenije, so tiho. Elena Pečarič mu je pri tem svetovala, naj na pomoč pokliče kar vodilnega človeka WikiLeaksa Juliana Assangea.
KOMENTARJI (98)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.