Četrtino prihrankov naj bi našli z znižanjem plač v javnem sektorju

Minister za finance Janez Šušteršič je predstavil predloge ukrepov vlade za rebalans letošnje proračunske blagajne. Vlada jih je kljub nasprotovanju sindikatov sprejela že včeraj.

Proračunski primanjkljaj bi s sprejetimi ukrepi zmanjšali za 1,104 milijarde evrov. Tako bi imel proračun za 7,942 milijarde odhodkov, davčni prihodki naj bi znašali 6,559 milijarde evrov, nedavčni pa 458,7 milijona evrov. Predvidenih je še 36 milijonov evrov kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov ter slabih 900 milijonov sredstev iz proračuna Evropske unije.

Četrtino prihrankov naj bi našli z linearnim znižanjem plač zaposlenim v javnem sektorju za deset odstotkov s 1. julijem in hkrati tretjim korakom odprave plačnih nesorazmerij. Četrti korak odprave plačnih nesorazmerij vlada obljublja prihodnje leto. Ker se bodo pogajanja s sindikati nadaljevala, je vlada sporočila, da za zdaj na odhodkovni strani ostajajo tisti ukrepi, ki jih je pripravila za zadnje srečanje s sindikati. "Pričakujemo ponudbe sindikatov," je dejal Šušteršič.

Primanjkljaj naj bi že letos znižali na tri odstotke BDP zato, ker smo v preteklih letih imeli več kot šestodstotne primanjkljaje, ki smo jih vedno težje financirali, hkrati pa nikoli niso dali pravih rezultatov – niti na področju gospodarske rasti niti zaposlovanja, je pojasnil.

Medtem ko je v že konec leta 2010 sprejetem letošnjem proračunu dovoljen primanjkljaj v višini 1,4 milijarde evrov, pa ga želi vlada z rebalansom potisniti navzdol na dobro milijardo evrov. "Država bi plačevala vedno višje obresti, če bi vztrajali pri taki politiki. Tak položaj enostavno ni bil vzdržen," je poudaril Šušteršič.

DZ naj bi rebalans sprejel konec aprila, ko bo imel na dnevnem redu tudi predlog sprememb dveh davčnih zakonov, s katerimi naj bi razbremenili gospodarstvo in spodbudili vlaganja, iz najvišjega dohodninskega razreda pa izvzeli tiste s plačami do 1,5-kratnika povprečne plače.

Za plače javnih uslužbencev za okoli 8 odstotkov manj

Predlog rebalansa letošnjega proračuna upošteva sredin pogajalski predlog vlade, ki predvideva, da se masa za plače z julijskim izplačilom zniža za 10 odstotkov, hkrati pa se izplača tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij, kar pomeni za okoli osem odstotkov manj za plače javnih uslužbencev, je pojasnil Šušteršič. Odprava plačnih nesorazmerij pomeni za dva do 2,5 odstotka več sredstev za plače, je dejal. V masi plač je tako končno znižanje od 7,5 do osem odstotkov.

Vlada je glede znižanja plač po ministrovih besedah predlagala več modelov: vsem enak odstotek znižanja, kombinacija linearnega in nelinearnega znižanja ali nelinearno znižanje v celoti. "Presenetljivo je bilo, da niso bili vsi sindikati navdušeni nad tem, da znižanje ne bi bilo linearno," je dejal minister in dodal, da je po njegovem mnenju nelinearno znižanje pravičnejše.

Vlada je po ministrovih besedah predlagala tudi prilagoditev izplačila regresa za javne uslužbence, da bi tisti z nižjimi plačami dobili celoten ali pa velik del regresa, tisti z visokimi plačami pa zelo majhen del ali pa nič. Izdatki za regres naj bi se tako po predlogu rebalansa zmanjšali za polovico. Predvidene so prilagoditve še pri ostalih plačilih, povezanih z delom, kot so prevoz na delo in potni stroški, kar je vlada že predstavila sindikatom. Minister upa, da bo v naslednjih tednih prišlo do dogovora s sindikati javnega sektorja, ki bo drugačen od tega, potem pa bodo videli, kaj je treba v rebalansu še prilagoditi. Sindikati že napovedujejo stavko.

Bodo več prispevali tudi bogatejši?

Že letos pa bi bilo mogoče po Šušteršičevem mnenju uveljaviti tudi nekatere predloge iz t. i. solidarnostnega paketa ukrepov, s katerimi bi bolj premožni nekoliko več prispevali v proračun. Gre za dodatno obdavčenje kapitala, premoženja in visokih dohodkov iz aktivnega dela ter za več ukrepov za učinkovitejše pobiranje davkov, je povzel.

Ti predlogi so nastali na pobudo sindikatov, naj vlada poleg zategovanja pasu ukrepa tudi na prihodkovni strani. Sprejemali se bodo v dogovoru, da ne bi tvegali referenduma, je dejal Šušteršič.

Ukrepi za povečanje prihodkov

Hkrati pa je vlada sprejela tudi 14 predlogov za povečanje prihodkov v proračunu.

Davek na finančne transakcije. Veljati naj bi začel z začetkom prihodnjega leta. Obdavčene bodo tiste transakcije, ki vključujejo nakup in prodajo finančnega instrumenta, ta davek pa bodo plačevale banke, kreditne institucije, investicijska podjetja, zavarovalnice in pozavarovalnice, družbe za upravljanje, investicijski skladi ipd. s sedežem oziroma poslovno enoto v Sloveniji. Okvirno naj bi davčna stopnja znašala 0,1 odstotka. S tem naj bi bila državna blagajna bogatejša za okoli 15 milijonov evrov letno.

Davek na nezazidana stavbna zemljišča. Zapisala je, da občine precej neenotno določajo obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na nezazidanih stavbnih zemljiščih. Davek bo odmerjal Durs, prihodki iz naslova te dajatve pa bi polnili državno blagajno.

Davek na dobiček iz prodaje zemljišč po spremembi namembnosti. Vlada želi obdavčiti izjemno visoke dobičke, ki nastanejo kmalu po spremembi namembnosti zemljišč. Višina davka bi bi bila padajoča glede na čas trajanja, ki bi pretekel po spremembi namembnosti zemljišča.

Davek na vodna plovila. Predlagano je povečanje progresije pri obdavčitvi vodnih plovil, in sicer glede na dolžino in moč plovila.

Davek na motorna vozila. Ministrski zbor predlaga dodatno obdavčitev vozil, katerih vrednost presega določen znesek, o katerem za zdaj ne govorijo. Hkrati bi progresivno povišali tudi znesek letne dajatve za motorna vozila, ki se plačuje ob registraciji. To povečanje bi zadevalo vozila s prostornino motorja 2.500 ccm ali več. Po ocenah vlade bi lahko iz tega naslova tovrstne prihodke povišali za okoli 20 odstotkov.

Protikrizni davek na nepremičninsko premoženje. Predlagana je uvedba posebnega protikriznega davka na nepremičninsko premoženje. Obdavčili bi nepremičnine, ki so vredne nad določeno vrednostjo, ki jo vlada v predlogu postavlja na milijon evrov. Iz tega bi bilo izvzeto tisto premoženje, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti ali se s pogodbo in plačanimi dajatvami oddaja v najem.

Davek na dohodke od kapitala. Kapitalske dobičke, dividende in dobičke od obresti bi vlada po novem obdavčila s 25 odstotki, s čimer davek zvišuje za pet odstotnih točk.

Četrti davčni razred. Vlada bo preučila uvedbo pred nekaj leti ukinjenega četrtega davčnega razreda. V ta razred naj bi spadali dohodki nad mejo 70.000 oziroma 100.000 evrov letno, te dohodke pa bi obdavčili v višini med 45 in 50 odstotki.

Sprememba obdavčitve dohodkov od premoženja, ki se oddaja v najem. Vlada bo preučila možnost, da bi poenostavila obdavčitev tega premoženja na način cedularne obdavčitve, a le, če s tem ne bi bilo znižanja davčnih prilivov.

Objava davčnih neplačnikov. Vlada predlaga spremembo zakonodaje, ki bo dovoljevala objavo podatkov tistih davčnih zavezancev, ki so zaradi hujših davčnih prekrškov prikrajšali upravičenca do dajatev nad določenim zneskom.

Obdavčitev premoženja. Vlada bo preučila trenutno veljavni sistem obdavčitve premoženja in pripravila celovit predlog za pravičnejšo obdavčitev s ciljem večje obremenitve premožnejšega sloja prebivalstva.

Davčna izvršba in zavarovanje davčnega dolga. Vlada bo preučila izvajanje davčnih izvršb po uvedbi novega informacijskega sistema in po prenosu nedavčnih izvršb z Dursa na carinsko upravo. Ustanovili bi tudi posebno specializirano skupino za davčni nadzor.

Učinkovitejše izvajanje davčnih predpisov. Durs in carinska uprava bosta tudi okrepila in razširila postopke nadzora predvsem rizičnih dejavnosti in sive ekonomije.

Preprečevanje davčnih utaj. Vlada bo ministrstvu za finance naložila, da pogajalske resurse na mednarodnem davčnem področju usmeri v sklepanje mednarodnih pogodb, ki omogočajo izmenjavo informacij za davčne namene in obdavčenje kapitalskih dohodkov v tretjih državah in davčnih oazah. Tako naj bi na podlagi izmenjave podatkov dobili podatke o dohodkih slovenskih rezidentov, doseženih v tujini, ki bi morali biti obdavčeni v Sloveniji.

Pozitivna Slovenija opozarja pred "strahovlado"

V imenu Pozitivne Slovenije se je danes na predlog vlade o rebalansu proračuna odzvala Alenka Bratušek. V stranki obžalujejo, da predlog ni usklajen s socialnimi partnerji, obžalujejo pa tudi to, da vlada ni prisluhnila strankinim predlogom za iskanje proračunskih virov na prihodkovni strani, kot bi bilo zvišanje DDV in ukrepi za zmanjšanje sive ekonomije.

Menijo, da država potrebuje nove razvojno in trajnostno naravnane investicije, ne pa varčevanja na plečih mladih družin, upokojencev, šolajoče mladine, iskalcev zaposlitve in drugih. Prepričani so, da gre za varčevanje na račun zniževanja kakovosti in dostopnosti javnega šolstva, zdravstva in socialnovarstvenih storitev. Zato zavračajo "strahovlado" in bodo v prihodnje trden branik socialne države ter s tem pridobljenih pravic državljank in državljanov. Zagovarjali bodo ukrepe, ki dolgoročno prinašajo potreben gospodarski in družbeni napredek ter razvoj.