Veto na novelo zakona o vladi, ki ga je podprlo 12 svetnikov, 19 pa jih je bilo proti, je zlasti zaradi ukinjanja kulturnega ministrstva kot samostojnega resorja predlagala interesna skupina negospodarskih dejavnosti na pobudo člana Antona Peršaka.

Kot je prepričan Peršak, ni vseeno, ali za programom na področju kulture stoji minister ali ne. "Kultura je v osebi ministra na dosedanjih sejah vlade sedela kot enakopravni član, odslej pa naj ne bi več," je poudaril. Simbolna in politična vrednost namreč po njegovem mnenju določata tudi materialno vrednost. Kultura se bo v okviru resorja izgubila kot nekaj marginalnega in se bo "slej ko prej zgodilo isto, kot se dogaja resorju športa", opozarja.

Prihodnje vladne stranke zakona za zdaj ne bodo spreminjale. (Foto: Miro Majcen)

Predsednik Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec pa je pojasnil, da se na komisiji niso odločili za podporo predlogu veta, saj je sistem ministrstev politična odgovornost vsakokratne vlade. Prav tako pa so jih, kot pravi, predlagatelji prepričali, da kultura tudi po novem ne bo nič na slabšem.

Tudi po mnenju svetnika Marijana Klemenca ima koalicija suvereno možnost, da sprejema novo zakonodajo, a ta novela, kot pravi, grobo združuje nekatera ministrstva, po drugi strani pa "razcefra službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko". V tem se po njegovem mnenju vidi, "kako resno misli ta politika z regionalnim razvojem". Ob tem se sprašuje, iz katerega ministrstva bodo zdaj vodili proces nastajanja pokrajin.

Alojz Kovšca pa je prepričan, da preoblikovanje ministrstev še ne prejudicira sredstev za njihove dejavnosti, mogoče samo spreminja razmerje moči med posameznimi proračunskimi uporabniki.

'Z vetom bi se zaviralo oblikovanje vlade'

Razprava se je vrtela tudi okoli prenosa tožilstva izpod ministrstva za pravosodje pod okrilje ministrstva za notranje zadeve ter okoli razdružitve ministrstva za okolje in prostor.

Svetnik Andrej Rus je prepričan, da pri noveli ne gre za racionalizacijo, ampak za koncentracijo moči na dveh področjih - na področju notranjega ministrstva, pod katerega bo spadalo tudi tožilstvo, in na področju infrastrukture, kamor bo spadalo tudi področje urejanja prostora. Kovšca pa se v zvezi s tem sprašuje, kje drugje kot na infrastrukturi naj bi se koncentrirala moč, saj ravno ta del zagotavlja eksistenco.

Kot so prepričani nekateri, bodo zaradi razdružitve ministrstva za okolje in prostor postopki, ki jih vodijo občine, po novem trajali še dlje. Po Peršakovem mnenju je to škodljivo za lokalno samoupravo.

Medtem ko so nekateri prepričani, da je prav, da minister brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu ostaja, je Klemenc opozoril, da ti Slovenci relativno malo prispevajo v državno blagajno, bodo pa imeli svojega resornega ministra.

Nasprotniki veta so poudarili tudi, da bi se z vetom zaviralo oblikovanje vlade. Vincenc Otoničar je omenil, da pred volitvami svetniki niso nasprotovali krčenju števila ministrstev, zdaj pa združevanju nasprotujejo. Nekateri so prepričani tudi, da bi v primeru veta DZ novelo vnovič potrdil.

Kot je v imenu predlagateljev zakona poudaril poslanec Vinko Gorenak (SDS), so vse stranke že pred volitvami napovedale, da je treba število ministrstev znižati. Več kot Slovenija, ki ima trenutno 18 ministrov, jih ima med evropskimi državami po njegovih navedbah samo še Luksemburg. Pojasnil je tudi, da so v evropskih državah resorji zelo različno razporejeni.
 

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!