Vodja policijske akcije Sprava Pavel Jamnik je na četrti seji komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki je bila namenjena seznanitvi z delom vladne komisije za prikrita grobišča, pojasnil, da so se policisti pogovarjali z osebo, ki ima o izvedbi poboja v Hudi Jami zelo natančne in verodostojne podatke, a se sklicuje na zavezo molčečnosti. Če ji bo Zveza borcev dala moralno odvezo, so vprašanje poboja v Hudi Jami skoraj rešili, je zatrdil.

V Hudi Jami se trenuno opravljajo rudarska dela. (Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije)

Predstavnike Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije je prosil, naj svojim članom in drugim ljudem, zlasti tistim, ki se 'skrivajo za zavezo molčečnosti', sporočijo, naj policiji povedo podatke o povojnih pobojih.

Vodja akcije Sprava je povedal, da so osebi, ki ima podatke o poboju v Hudi Jami, pojasnili, da je država, ki ga je zavezovala k molku, odšla na "smetišče zgodovine". "A mu takšna interpretacija ne zadostuje," je dodal. Po Jamnikovih besedah se trenutno v Hudi Jami opravljajo rudarska dela, s katerimi skušajo priti do enega od jaškov, za katere se domneva, da so v njih posmrtni ostanki žrtev pobojev po drugi svetovni vojni.

Sprejeti in zavrnjeni sklepi

Komisija je sicer na seji, ki je nadaljevanje tiste iz 16. aprila, s tremi glasovi za in dvema proti sprejela sklep, da omenjena parlamentarna komisija podpira delo vseh institucij, ki delujejo na področju evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč z namenom, da ljudem, ki so živeli v številnih nekdanjih avtoritarnih in totalitarnih režimih, pomagajo preseči razlike in doseči spravo.

Člani komisije so s štirimi glasovi za in tremi proti podprli tudi sklep, da komisija predlaga vladi, da v okviru svojih pristojnosti zagotavlja potrebna sredstva za nemoteno in učinkovito delo Študijskega centra za narodno spravo in ostalih pristojnih institucij v okviru reševanja vprašanj prikritih grobišč.

Skorajda soglasno, s šestimi glasovi za, pa so sprejeli sklep, da komisija podpira dosledno skrb za urejanje vojnih grobišč in posebej program odkrivanja, zaznamovanja ali drugačne ureditve prikritih grobišč in nadaljevanje postopkov odkrivanje storilcev teh kaznivih dejanj.

Soglasno je bil sprejet tudi sklep, da komisija podpira prizadevanje za čim prejšnji sprejem novel zakona o žrtvah vojnega nasilja in zakona o vojnih grobiščih.

Še pred nadaljevanjem četrte seje je komisija za človekove pravice opravila peto redno sejo, na kateri so člani komisije obravnavali resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Komisija je soglasno sprejela sklepa, da se je seznanila z omenjeno resolucijo in da jo bo posredovala vsem poslancem DZ. So pa člani komisije zavrnili sklep, da komisija meni, da bi morala Slovenija sprejeti omenjeno resolucijo.