Moderno suženjstvo: 'Voznik ni več človek, pač pa suženj v podjetju'

Vincenc Gajser je upokojeni magister prometnih znanosti, ki je bil več let tarča nečloveških pritiskov svojega delodajalca. Ko je pri 50 letih ostal brez službe, je začel voziti tovornjak za štajerskega avtoprevoznika. "Sam sem prevozil celo Evropo, vključno z Anglijo, in sem marsikaj doživel s strani delodajalcev," pravi Gajser, ki je v vseh teh letih dobro spoznal dogajanja v avtoprevozništvu, umazane prakse delodajalcev pa je označil za "barbarske sisteme". Pravi, da je takšnih delodajalcev, ki voznika jemljejo za sužnja in ne človeka, v Sloveniji kar 80 odstotkov.

Na vprašanje, ali se ti pritiski na šoferja izvajajo šele zadnja leta, odgovarja, da se je vse skupaj začelo že kmalu po osamosvojitvi Slovenije. "Delodajalci so v želji po profitu začeli siliti delavce, da vozijo tehnično neizpravna vozila, z narezanimi gumami, morali so goljufati in voziti z magneti, dvema karticama, delavce so silili, da vozijo dlje od dovoljenega časa. Delodajalci so okvare vozil, ki jih niso zakrivili vozniki, delavcem odtrgali od plače, prav tako so jim ukradli osnovno plačo, ker so jim določili, da imajo 13 centov na kilometer," pripoveduje Gajser.

'Ta kratko' vedno potegne šofer

Sam je bil večkrat tarča teh pritiskov in groženj, zdaj, ko je upokojen, pa se pritiskov več ne boji. "Ko pride do konfliktne situacije, za katero voznik ni kriv, pač pa je zanjo kriv delodajalec, krivda pade na voznika," glede tega, da kratko vedno potegne voznik in ne pokvarjen delodajalec, pravi Gajser in dodaja: "S tem pa voznik sebe v prvi vrsti postavljajo v nevarnost, nato pa še vse ostale udeležence v prometu."

Gajser je moral voziti po 15 ur dnevno, ko je delodajalca opozarjal, da nekaj ni v redu z vozilom ali tovorom, pa ga delodajalec ni upošteval. "Voznik postane suženj v firmi," pravi Gajser, saj je prisiljen goljufati in delati kršitve v korist delodajalca, ki pa se 'požvižga' na delavca. "Delodajalec me je pustil na minus 20 stopinjah Celzija v tovornjaku brez pomoči, posledice pa čutim še danes."

Zakonodaja omogoča barbarske prakse delodajalcev

Zelo je kritičen do mariborskega avtoprevoznika Komela, ki mu je ostal dolžen okoli 3500 evrov. Komel te očitke zavrača in opozarja, da mu je prav Gajser grozil, zaradi česar je bil tudi pravnomočno obsojen. Tudi sam je že slišal, da se ponekod dogajajo takšne stvari, a mu ni prav, da se vse avtoprevoznike meče v isti koš. Že 35 let vztraja v avtoprevozništvu, a so se razmere zadnja leta zelo poslabšale - tudi za avtoprevoznike, opozarja Komel.

Gajser razume strah voznikov, ki si ne upajo v javnosti spregovoriti o zlorabah in pritiskih, saj jim delodajalci grozijo, da bodo napadli njihove družine. Vse te barbarske posle in suženjstvo omogoča katastrofalna delovna zakonodaja, opozarja Gajser. "Delodajalci dajejo denar v žep in se okoriščajo na račun delavcev. Problem je, ker se ti delodajalci med seboj obveščajo, dogovarjajo in ščitijo, slovenska zakonodaja pa jim omogoča takšno poslovanje."

Po njegovem mnenju bi morali nad avtoprevozniki večji nadzor izvajati prometni inšpektorji, a ga ne. Preslab nadzor, po besedah Gajserja, izvaja tudi policija. "Dokler ne bodo začeli delodajalci razmišljati, da šoferji niso njihova last, njihovi sužnji, se ne bo veliko spremenilo," opozarja Gajser. "Danes se dogaja absurd, ko mora delavec, ki ni nič kriv, ki je branil svoje življenje, hoditi po sodiščih in iskati svojo pravico."

Nov posnetek fizičnega napada na delavca

O fizičnih grožnjah delodajalcev nad delavci Gajser ni presenečen. "To so skrajni ukrepi, ki so si jih privoščili delodajalci, ki so naredili s svoje strani napako. Ker se ne znajo obraniti, gredo v fizični obračun. Potem se zgodi to, da delodajalec, ko se začne delavec braniti, pokliče policijo in da prijavo, da je delavec napadel njega, da mu je grozil in tako dalje. To je absurd, ki se ga poslužujejo vsi delodajalci in so med seboj celo dogovorjeni," pravi Gajser.

"Rad bi pomagal delavcem, jih zaščitil, da ne bi nosili posledic, da se ne bi zgodilo najhujše," pravi Gajser, ki se boji, da bo enkrat nekoga zaradi pritiskov zadela kap med vožnjo in se bodo zgodile najhujše posledice. "To je treba takoj zaustaviti."

Delodajalci na počivališču Barje grozijo svojim šoferjem

Podobne zgodbe vsak dan poslušajo tudi na ZSSS. Nanje se vedno pogosteje obračajo vozniki, ki so dnevno tarče fizičnih in psihičnih groženj. Delodajalci tako šoferje pogosto pričakajo na postajališču Barje, kjer jim grozijo, da bodo v primeru njihove neposlušnosti, poškodovali družinske člane. Mnogi šoferji ne zmorejo več delati v takšnih razmerah, pomoč iščejo celo na psihiatriji.

Te dni jih je poklical šofer, ki je delal za avtoprevoznika s Ptuja. Dlje časa je vozil zanj v Avstriji in Nemčiji, plačila pa ni dobil. Ko je spoznal, da denarja ne bo, sam pa ga ni imel, da bi se preživljal, je v Nemčiji parkiral vozilo in se odpravil na Ptuj po svoje stvari. Tam pa naj bi ga pričakal delodajalec in ga pretepel, še eno tragično zgodbo opisuje Boris Perš iz ZSSS. "Razmere so katastrofalne," pravi Perš in dodaja, da država delodajalcem takšno poslovanje in delo na črno dopušča.

V začetku leta so v oddaji 24UR poročali o avtoprevozniku Danielu Fijavžu, ki je svojega delavca, voznika, zaprl v sobo in mu grozil, celo s smrtjo.