Moča povzročila ogromno škodo, kmetje si želijo suhega vetra

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pravijo, da so zadnje poplave skupaj z močo prizadele več kot 25.000 hektarjev kmetijskih površin, pri tem pa so najbolj prizadeta območja Pomurja, Podravja in Dolenjske. Na območju Pomurja je prizadetih 12.100 hektarjev kmetijskih površin, v Podravju 10.400 hektarjev in na območju Dolenjske 1300 hektarjev.

Javna služba kmetijskega svetovanja v okviru zbornice je tam, kjer je bilo to že možno, opravila prve ocene škode na kmetijskih površinah. Ob izdatnih padavinah v septembru se je namreč pretekli teden položaj na kmetijskih površinah še dodatno zaostril, saj so se reke in potoki spet razlili po že tako razmočenih površinah. Tako je v prvih devetih mesecih tega leta padlo že več padavin, kot je dolgoletno povprečje za celo leto.

Po prvih ocenah so ponekod dokaj uničeni travniki, buče, koruza in oljna ogrščica. Na nekaterih območjih ni mogoče opraviti siliranja, prav tako ni možna setev dosevkov za ozelenitev njivskih površin. Plazovi so ponekod odnesli cele vinograde, sadje in grozdje pa gnijeta.

Posledice pretirane moče in poplav se bodo poznale tudi naslednje leto, saj je dolgoročno uničena rodovitnost (struktura) tal, marsikje pa ne bo mogoče izvesti predvidenega kolobarja, opozarjajo v zbornici.

Oljne ogrščice je trenutno posejane zolj 30 odstotkov in še to bodo morali kmetje v veliki meri preorati.

Na površinah, kjer trenutno ni stoječe vode, se pojavljajo tudi drugi škodljivci. Polži uničujejo posevke vznikle oljne ogrščice in delajo veliko škodo, sredstva za njihovo uničenje na njivskih površinah pa ni.

Oljne buče, ki jih kmetje še niso pospravili, plavajo v vodi in so popolnoma gnile, tako da tega spravila več ne bo mogoče opraviti. Kjer voda ne stoji, so tla razmočena, kmetovalci zato ne morejo do buč. Obenem pa ugotavljajo, da je v takih bučah seme že popolnoma zgnilo.

Pri koruzi se pojavlja problem fuzarioz, koruzne bulave sneti in mikotoksinov. Obstaja celo bojazen, da kmetje v tem letu koruze ne bodo mogli požeti. Zelo vprašljiva je tudi setev ozimnih žit.

Posledice poplav in moče bi se bistveno omilile, če bi se v prihodnje nadaljevalo suho vreme. Kmetje si predvsem želijo suhega vetra, ki bi osušil rastline in tla.

Lažja tla se bodo ob ustreznem vremenu primerno osušila v treh dneh, težja tla pa v enem tednu. K večjemu izhlapevanju vode bi pripomogel južni topel veter, a to velja le za tla, ki niso bila poplavljena.

Če se bo vreme stabiliziralo in tla primerno osušila, je do 25. septembra še mogoče posejati za ozelenitev. Po 25. septembru na zbornici svetujejo setev mnogocvetne ljuljke in samostojnih trav brez detelj, saj je setev detelje po tem datumu zelo tvegano.

Pri vseh kulturah se zaradi obilne letine v sosednjih deželah kažejo pri poljščinah rekordno nizke cene, kar bo stanje v kmetijstvu še poslabšalo.