Slovenija: Samomor vsakih 20 ur

“Mnogo obrazov, mnogo krajev: Preprečevanje samomora po vsem svetu.” To je geslo današnjega mednarodnega dneva preprečevanja samomorov. Njegov namen je jasno in glasno spregovoriti o tej problematiki in ljudem, ki želijo seči po lastnem življenju, sporočiti, da so tudi druge poti.

"Preprečevanje samomorov je naloga celotne družbe, ki se je moramo zavedati skozi vse leto. Pomembno je, da poiščemo ustrezno strokovno pomoč, če pri sebi ali pri kom od svojih bližnjih opazimo znake stiske ali imamo občutek, da iz situacije ne najdemo izhoda. V času stiske ne bodimo sami, obrnimo se na svojce ali prijatelje, svoje težave nekomu zaupajmo," je poudarila Saška Roškar z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Pomoč je na voljo pri osebnem zdravniku, psihologu, psihiatru, v času akutne stiske pa tudi pri dežurni zdravniški službi. 

Sicer pa do samomorilskih nagnjenj pogosto pripelje huda nezdravljena depresija. Kateri simptomi pri vas ali vaših bližnjih kažejo na depresijo, ki lahko vodi celo v samomor, pa preverite na Vizita.si.

Tihi ubijalec obup

Statistika pravi, da vsako leto od 10 do 20 milijonov ljudi poskuša storiti samomor, milijonu pa to tudi zares uspe. Z drugimi besedami: vsakih 30–40 sekund si nekdo nekje vzame življenje. Za primerjavo: to je več od števila umorjenih in od števila ljudi, ki v enem letu umrejo v vojnah.

Slika je vedno bolj mračna. V zadnjih 45 letih se je število smrti zaradi samomorov povečalo za 60 odstotkov, do leta 2020 pa se bo še za polovico, do 1,5 milijona letno, ocenjuje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Prav ta je skupaj s Svetovno zvezo za preprečevanje samomora (IASP) leta 2003 tudi dala pobudo, da 10. september posvetimo boju proti tej obliki prezgodnje umrljivosti.

Je v južnih državah življenje lažje?

Čeprav se skoraj tretjina samomorov zgodi v Indiji in na Kitajskem, ta problematika v Sloveniji ni nič manj pereča. Lani si je življenje pri nas vzelo 449 ljudi, kar nas uvršča v sam vrh Evropske unije. Več samomorov na 100 tisoč prebivalcev imajo le Litva, Latvija in Madžarska. Zanimivo je, da so med prvimi petimi državami v tej žalostni statistiki vse tri baltske – Estonija je takoj za Slovenijo. Podatki so za leto 2008.

Najmanj samomorov je sicer med južnimi članicami EU – v Španiji, Italiji, Grčiji in na Cipru, med katere pa se je “vrinila” Velika Britanija.

Pomembno vlogo igrajo temperament in gospodarske razmere

V razvitih državah si moški kar štirikrat pogosteje vzamejo življenje kot ženske, kar velja tudi za Slovenijo. Spodbuden pa je podatek, da umrljivost zaradi samomora pri nas v zadnjem desetletju nekoliko upada.

Glede na pogostost samomorov v posameznih statističnih regijah je Slovenija pravzaprav Evropa v malem, razlike so namreč več kot trikratne, ugotavljajo na Statističnem uradu. Strokovnjaki jih povezujejo tudi s temperamentom prebivalcev in z gospodarskim položajem regije, dodajajo.

Lani je tako največ ljudi – kar 30,1 na 100 tisoč prebivalcev – samomor storilo v pomurski statistični regiji, najmanj (15,3) pa v osrednjeslovenski. Med statističnimi regijami z zelo visokim številom samomorov sta še Koroška (29) in jugovzhodna Slovenija (28,3). Manj samomorov je v goriški (16,0) in obalno-kraški statistični regiji (17,5).

Samomor v povprečju za 20 let skrajša življenje

Osebe, umrle zaradi samomora, so v Sloveniji povprečno stare okrog 50 let. To je dve desetletji manj od povprečne starosti oseb, ki umrejo naravne smrti. Povedano drugače: s samomorom se v Sloveniji življenje skrajša za povprečno 20 let.

Precej mlajši so tisti, ki poskusijo storiti samomor, pa dejanje preživijo, saj se pri starejših samomorilni poskusi pogosteje končajo s smrtjo.

Po podatkih IVZ se samomorilnost s starostjo povečuje. Hkrati s staranjem se namreč pojavlja tudi vse več dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, kot so kronične telesne bolezni, slabši socialno-ekonomski status, partnerjeva smrt, osamljenost in pešanje fizičnih moči … Ugotovili so, da je depresija pri starejših pogosteje (70 odstotkov) povezana s samomorilnostjo kot pri mlajših.

Tudi pri mladih narašča umrljivost zaradi samomora

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z mladimi, predvsem s težavami te skupine, ugotavljajo, da otroci med 14. in 19. letom starosti pogosto trpijo za depresijo; ta je lahko posledica različnih dejavnikov, na primer težav v družini, v šoli, med vrstniki, pogostokrat tudi zlorab. Do 20 ljudi v tej starostni skupini letno stori samomor; ta je tako vzrok za skoraj tretjino vseh smrti v mladih letih.