Potem ko je predlog za namestitev mladoletnih migrantov v kranjski dijaški dom naletel na burne odzive, so danes iz kabineta kranjskega župana sporočili, da je padla odločitev, "da je boljša lokacija za namestitev mladoletnih azilantov v azilnem domu v Ljubljani, kjer so prisotne tudi vse strokovne službe, ki se ukvarjajo s to problematiko." Iz občine so sporočili, da je bilo to njihovo stališče po sestanku z državnim sekretarjem Boštjanom Šeficem. Zapisali so še, da so poleg staršev dijakov, ki bivajo v domu, svoje nestrinjanje izrazili tudi člani sveta krajevne skupnosti Zlato polje, na območju katere se nahaja dom.
Buren odziv staršev dijakov
Kot je znano, ministrstva iščejo dijaške domove, v katere bi namestili mladoletne prosilce za azil brez spremstva odraslih. Kot eno od možnosti so predlagali Dijaški in študentski dom Kranj, kar pa je po besedah ravnateljice doma Judite Nahtigal naletelo na buren odziv staršev dijakov in veliko nerazumne histerije.
Mladoletni begunci, ki nimajo spremstva odraslih in so v Sloveniji prosili za azil, so do sedaj načeloma bivali v centru za tujce ali azilnem domu, ob pričakovanem povečanju števila prebežnikov pa jim želijo oblasti najti drugo namestitev. V ta namen so si ministrstva, pristojna za reševanje problematike, ogledala več dijaških domov. V nekaterih izmed njih so bili ti otroci že nastanjeni, z njimi so imeli dobre izkušnje, je ocenila Nahtigalova.
Dijaški in študentski dom Kranj ima po njenih navedbah več stavb – mladoletni migranti bi bili nastanjeni v stavbah, kjer dijakov ni. Nahtigalova je pred odločitvijo želela govoriti s starši dijakov, ki bivajo pri njih, in s člani sveta staršev, zato je organizirala sestanek.
Obsedeno stanje, starši zagrozili z izpisom otrok iz dijaškega doma
Takoj ko je v četrtek poslala vabila, je začela dobivati odzive staršev. Ti so ravnateljičino vabilo posredovali Mestni občini Kranj, Gimnaziji Franceta Prešerna in Smučarski zvezi Slovenije. V njihovem domu namreč biva veliko dijakov s statusom športnika, ki se ukvarjajo z zimskimi športi. Tako je bilo po besedah Nahtigalove že v petek obsedeno stanje.
Kot je pojasnila, občina ni bila obveščena, da oblasti razmišljajo o namestitvi mladoletnih beguncev v njihovo mesto, saj ni bila sprejeta še nobena odločitev. Pred sestankom sta ravnateljico obiskala predstavnika občine, ki sta se z njo želela dogovoriti, kako preprečiti naselitev.
Po besedah Nahtigalove je bil ponedeljkov sestanek s starši precej buren. Starši večinsko niso bili pripravljeni na pogovor, prepričal jih ni noben argument. Zagrozili so celo z izpisom otrok iz dijaškega doma, če bi mladoletne migrante vanj vseeno namestili.
Nekateri starši so sicer izrazili sočutje s prebežniki, a so hkrati dejali, da jih ne želijo tukaj, kar je Nahtigalova opisala z besedami "solidarnost na daleč". Prisotna profesorica z Gimnazije Franceta Prešerna je na sestanek prinesla podpise 24 profesorjev te šole, ki so ostro proti nastanitvi migrantov v domu.
Po besedah Nahtigalove so starši želeli slišati, da je bila v to situacijo prisiljena, a jim je pojasnila, da ni bilo nobenih pritiskov. Misli, da so izgubili lepo priložnost za vzgojo strpnosti, za katero morajo kot vzgojno-izobraževalna ustanova skrbeti: "Staršem sem rekla, da bo družba prihodnosti multikulturna, če mi to hočemo ali ne."
Varuhinja opozarja na človekove pravice
Na dogajanje se je odzvala tudi varuhinja človekovih pravic, ki je opozorila, da so otroci brez spremstva ena najbolj ranljivih skupin v Evropi, saj so poleg tega, da so zapustili svojo državo, prikrajšani za pomoč, varstvo in zaščito staršev. Zato je pomembno, da se jim posveti posebna pozornost in da so primerno obravnavani, so sporočili iz urada. Dodali so, da za otroke prostori Centra za tujce v Postojni in Azilnega doma v Ljubljani niso najbolj primerni.
Opozorili so, da se je Slovenija z ratifikacijo konvencije o otrokovih pravicah zavezala, da bo glavno vodili v vseh postopkih otrokova korist, zato je izjemno pomembno, da se tem otrokom zagotovi primerna namestitev, ki jim bo omogočala tudi druženje z vrstniki, šolanje in igro. V uradu so še poudarili, da ''otroci brez spremstva niso kriminalci, ki bi jim morali omejiti svobodo gibanja, temveč so otroci, ki trenutno niti ne vedo, kje so njihovi starši in sorodniki''.
V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) z zaskrbljenostjo spremljajo naraščanje nerazumevanja, nestrpnosti in celo sovraštva do beguncev, še posebej pa do otrok brez spremstva. Opozorili so, da je še bolj kot ravnanje staršev dijakov v kranjskem dijaškem domu zaskrbljujoče ravnanje pedagoških delavcev Gimnazije Franceta Prešerna, ki so prav tako ostro nasprotovali prihodu begunskih otrok. ''Pedagoški delavci so namreč tisti, ki morajo najširši skupnosti posredovati sporočilo strpnosti in humanosti; ki morajo otroke in prek njih starše seznanjati z drugimi, drugačnimi in drugačnostjo ter jih učiti, kako se z njo soočati, da bo sobivanje lepše, lažje in boljše,'' so prepričani v ZPMS. V zvezi pozivajo, da ''razum prevlada nad čustvi. Naših dejanj ne smejo voditi strahovi ampak sočutje''.
Mladoletniki brez spremstva izrazito ranljiva skupina
Država si prizadeva vzpostaviti poseben nastanitveni center za mladoletne migrante brez spremstva, pa pojasnjujejo na notranjem ministrstvu. Zato med njimi, ministrstvom za izobraževanje ter ministrstvom za delo potekajo intenzivne aktivnosti, da bi mladim migrantom s strokovno podporo, prevajalci in drugimi pogoji zagotovili primerno obravnavo.
Število mladoletnikov brez spremstva se je v zadnjem letu zaradi migracijske situacije namreč povečalo, lani je za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosilo 42 mladih. In mladoletniki brez spremstva so izrazito ranljiva skupina, v večini primerov so to otroci, ki so jih starši v želji, da bi rešili njihova življenja, poslali na pot proti Evropi, pojasnjujejo na ministrstvu.
Namestitvene kapacitete
Država ima za namestitev migrantov trenutno na voljo 8145 mest, od tega 2300 v sprejemnih centrih in 5845 v namestitvenih centrih. V slednjih je okoli 570 mest predvidenih za prosilce za azil. Teh je bilo od septembra lani do danes 329, od tega od 15. februarja letos 117. Sprejemni in namestitveni centri so namenjeni registraciji in oskrbi migrantov, ki zgolj potujejo skozi Slovenijo. V njih prebežnike registrirajo, oskrbijo s hrano, vodo in jim nudijo medicinsko pomoč ter prostor za počitek.
Kako potekajo faze?
Za namestitev prosilcev za azil je država julija lani sprejela t. i. kontingenti načrt, ki predvideva več faz.
Če je prosilcev za azil do 203, jih država nastani v Azilnem domu v Ljubljani. V primeru, da se število prosilcev poveča do 280 prosilcev, se aktivira prva faza kontingentnega načrta. V tem primeru se 30 prosilcev dodatno nastani v dveh integracijskih hišah azilnega doma, ki sta v Ljubljani in Mariboru, preostalih 50 pa v Center za tujce v Postojni.
V primeru, da se število prosilcev poveča do 500 oseb, se aktivira druga faza načrta. V tem primeru se 220 prosilcev dodatno namesti v Samski dom na Kotnikovi in Počitniški dom Debeli rtič. V tem delu je vlada v ponedeljek kontingenti načrt nekoliko spremenila, ko je sklenila, da bo prosilce namesto v Počitniški dom Debeli rtič nameščala v Namestitveni dom Logatec.
Sodeč po številu prosilcev, smo trenutno v drugi stopnji kontingentnega načrta. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve država prosilce za azil trenutno namešča predvsem v Azilni dom Ljubljana, Samski dom na Kotnikovi in Namestitveni dom Logatec (oba je vlada v ponedeljek določila kot izpostavi Azilnega doma Ljubljana).
V primeru, da bi prišlo do masovnih prošenj za azil, to je več kot 500, bo morala država po načrtu poiskati dodatne, začasne nastanitvene kapacitete za prosilce. V tem primeru se po načrtu tudi aktivira pomoč v okviru zmogljivosti vseh ministrstev in ostalih organov.
