Mladi radi hodijo v šolo

Začetek šolskega leta je izredno pomemben dogodek tako za otroke kot za starše. Nekateri se ga veselijo, drugim pa predstavlja stres. Zato je pomembno, da otroke pripravimo na ta poseben dan in jim omogočimo čim lažji prestop v šolsko okolje. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju je pokazala, da je več kot 60 odstotkom mladostnikom šola všeč, in sicer dekletom bolj kot fantom. Mlajši mladostniki so s šolo bolj zadovoljni kot starejši. Dobre tri četrtine šolarjev se tudi ocenjuje kot uspešne, spet dekleta bolj kot fantje in mlajši mladostniki bolj kot starejši.

Sodeč po raziskavi, se je lani v primerjavi z letoma 2002 in 2006 več mladostnikov ocenilo kot uspešnih v šoli, manj jih je zadovoljnih s šolo. Po besedah Vesne Pucelj z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) obremenjenost s šolo s starostjo narašča, kar je verjetno posledica vedno večjih zahtev v višjih razredih, predvsem v srednji šoli. "Uspešnejši mladostniki poročajo o večjem zadovoljstvu s šolo, medtem ko šolarji s slabšim uspehom šolo doživljajo kot bolj obremenjujočo," je opozorila.

Raziskava je tudi pokazala, da so šolarji in dijaki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem manj zadovoljni s šolo in se tudi ocenjujejo kot manj uspešne, kar predvsem velja za srednješolsko populacijo, še posebej v srednjih poklicnih in strokovnih šolah, kjer je večji delež dijakov, ki prihajajo iz manj spodbudnega okolja kot v drugih srednjih šolah. Zato bi bilo treba v prihodnosti razvijati raznovrstne dejavnosti oziroma programe za šolarje in dijake, ki bi zajemali celotno populacijo kot tudi omenjeno populacijo.

Šolsko okolje, poleg domačega, po besedah Mojce Bevc z IVZ pomembno vpliva na počutje in učne rezultate učencev. Šole, ki se tega zavedajo, zavestno in načrtno izboljšujejo pogoje, ki na to vplivajo. "Med pomembnejšimi dejavniki boljšega počutja in učinkovitosti šole je ozaveščeno vodstvo. Vodstvo lahko s svojim osebnim vplivom, omogočanjem uresničevanja iniciativ, podpori in spodbujanju učiteljev h kakovostnemu in timskemu delu, naravnanostjo do pozitivnega razreševanja problemov, odprtostjo za sodelovanje, spodbujanju pripadnosti in tako dalje bistveno vpliva na življenje in vzdušje na šoli," je pojasnila. K dobremu počutju in občutku varnosti na šoli pa veliko prispeva tudi dobra organizacija: jasna pravila na šoli in v razredih, dobri medsebojni odnosi in prijazen način komuniciranja.

Večina staršev dobro komunicira s svojimi otroki

Čeprav po podatkih raziskave s starši še vedno dobro komunicira velika večina mladostnikov – z mamo nekoliko lažje kot z očetom –, pa je lani v primerjavi z leti 2002 in 2006 več mladostnikov, ki vedno težje komunicirajo z očetom in mamo. Po besedah Bevčeve imajo starši zelo zahtevno nalogo pri vzgoji otrok, saj morajo na eni strani ohranjati odnos zaupanja, sprejemanja, podpore in pomoči, obenem pa postavljati jasne zahteve in vztrajati pri odgovornem ravnanju svojih otrok.

"Prav ravnotežje med razumevanjem in zahtevami otrokom kaže pot in okvirje, znotraj katerih se lahko varno razvijajo v skladu s svojimi zmožnostmi in potrebami," meni. Dodala je, "da se tudi v dobrih odnosih občasno lahko dogajajo nesporazumi, različna pričakovanja, neuresničene želje, razočaranja, vendar za ohranjanje in izboljševanje odnosa ni druge poti kot trdo in vztrajno delo na izboljševanju komunikacije, na poslušanju in medsebojnem sprejemanju, na graditvi medsebojnega mostu. Starši imajo več znanja in izkušenj, so prvi vzorniki ter modeli obnašanja in mišljenja. Z leti se bodo tudi njihovi otroci naučili graditi most na enak način, kot so njih učili in to znanje bodo prenašali na svoje otroke".