Postopno podaljševanje delovne aktivnosti, ki jo predvideva pokojninska reforma, je med drugim tudi odgovor na vse poznejše vstopanje mladih na trg dela, pravijo na ministrstvu za delo. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) se je v obdobju 2002–2008 število njihovih zavarovancev do 24. leta starosti zmanjšalo za 13 odstotkov, povprečna pokojninska doba v starostni skupini od 20 do 34 let pa se je zmanjšala za več kot dve leti.
Zlom pokojninske blagajne bi najbolj prizadel ravno mlade. Ker sami ne bi mogli računati na dostojne pokojnine, bi morali varčevati za varno starost, še vedno pa bi morali plačevati prispevke, iz katerih bi se zagotavljale pokojnine upokojencem. Torej bi bili dvojno obremenjeni, razlagajo na ministrstvu. "Takšno stanje bi nedvomno vodilo v medgeneracijski konflikt, ki bi se preselili tudi na druga področja, na primer zdravstvo in socialo, ter bi imel nepopravljive posledice predvsem za socialno najšibkejše," opozarjajo.
Snovalci reforme pravijo, da je eden izmed razlogov modernizacije pokojninskega sistema, da zaradi nepreglednosti in finančne nevzdržnosti sistema mladi izgubljajo zaupanje vanj. Zaupanje pa je ključno za medgeneracijsko solidarnost, na kateri temelji pokojninska reforma. In kako bo vlada pridobila zaupanje mladih?
Reforma ponuja mladim več možnosti
Vlada pravi, da predlog novega zakona mladim ponuja več vrst vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mladi si bodo svojo pokojninsko dobo lahko začeli "nabirati" še pred začetkom delovnega razmerja. Vsak, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji in je star najmanj 15 let, se bo namreč lahko prostovoljno vključil v obvezno pokojninsko zavarovanje. S tem bo imel možnost, da sam plačuje prispevke tudi če še ni zaposlen. Na ministrstvu za delo so nam pojasnili, da reforma uvaja modernizirani drugi steber, ki bo predvsem za mlade prijaznejši in učinkovitejši ter bo omogočal višje dolgoročne donose in s tem dodatne prihodke ob upokojitvi.
Do zdaj nekdo, ki je delal samo preko avtorske pogodbe, ni bil vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, po novem bo ob plačilu ustreznih prispevkov obvezno zavarovan, priznana pa mu bo tudi sorazmerna pokojninska doba, poudarjajo na ministrstvu.
Med bonuse, ki jih prinaša reforma, vlada prišteva tudi subvencije za delodajalce. Namreč, če bo reforma sprejeta, bodo lahko delodajalci uveljavili subvencije za zaposlovanje mladih do 26. leta za nedoločen čas, in sicer v višini 50 odstotkov prispevkov v prvem letu in 30 odstotkov prispevkov v drugem letu zaposlitve.
Reforma nujna, a pomisleki obstajajo
Za mnenje o tem, kaj pokojninska reforma pomeni za generacijo, ki vstopa na trg dela, smo povprašali ekonomista Tineta Stanovnika in Saša Polanca. Vprašanja pa smo naslovili še na Uroša Brežana, podpredsednika Stranke mladih – zeleni Evrope in vodjo Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marka Funkla.
Vsi se strinjajo, da je reforma nujna. Polanec celo meni, da to ni zadnja sprememba. V prihodnosti pričakuje nove spremembe, "ki bodo zagotovile ohranitev javnega pokojninskega sistema". Stanovnik pravi, da je poleg demografskih razlogov reforma nujna tudi zato, da se "prepreči nadaljnje slabšanje položaja novih upokojencev". Funkl se sicer strinja, da je sprememba pokojninskega sistema pomembna, a ne bi smela temeljiti "le na kratkoročni vzdržnosti javnih financ." Predlog vlade vidi kot "popuščanje nekaterim evropskim inštitucijam". "Danes dobimo občutek, da politiki poslušajo samo kapital in starejše generacije, ker so te močno volilno in politično telo," meni Funkl. Reformi očita, da ne "zajema dovolj človeške plati ter da ne upošteva izgorelosti nekaterih delavcev". "Po drugi strani pa vse zmeče v en koš iz razloga, da bomo napolnili državno blagajno. Bolj kot zdravje delavcev jih skrbijo bonitetne ocene tujih podjetij, ki za vsem skupaj vidijo samo denar," je kritičen Funkl.
Brežan pravi, da reforma ne zagotavlja mladim garancije, da bodo dobili pokojnine, a je korak k temu, da "ne bo vse breme padlo čez leta na mlado generacijo, temveč se že danes razporedi tudi na prihajajoče upokojence". Tudi Polanec tukaj vidi pozitivno spremembo za mlade, "saj bodo v primeru sprejetja reforme predvsem starejše generacije nosile večji del bremena financiranja pokojnin." Sicer je res, da bodo morali mladi delati dlje, a bi se po mnenju Polanca to zgodilo v vsakem primeru. Kot razlaga, ZPIZ-1 znižuje pokojnine v primerjavi s plačami, torej bi bile pokojnine mladih nižje. "Novi zakon pa bo omogočal doseganje višjih pokojnin tudi za mlade," je prepričan Polanec.
Bodo delodajalci zaposlovali mlade?
Kot že omenjeno, reforma predvideva subvencije delodajalcem za zaposlovanje mladih do 26. leta. Funkl je precej kritičen do tega predloga. Kot razlaga, je bila v prvotnem predlogu meja postavljena na 30 let, hkrati pa je subvencija predvidevala 100-dstotno opustitev prispevkov. "Ravno v tem primeru se je treba vprašati, v čigavem interesu je torej, da se dejansko ne spodbuja nastanka novih delovnih mest in s tem spodbudi gospodarstvo, da se poslužuje mladih delavcev." Poudarja, da se je treba zavedati, da imajo mladi največje težave pri iskanju prve zaposlitve med 24. in 30. letom starosti.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo, da je bilo med diplomanti leta 2008 le 28 odstotkov starih do vključno 25 let. Če torej predpostavljamo, da letno dobimo približno 16.000 diplomantov, to pomeni, da se bo ob tem trendu v obdobju naslednjih štirih let med približno 64.000 diplomanti le 17.920 imelo možnost vključiti v ta program. Medtem ko bo ostalih 46.080 prestarih, kljub temu da bo ogromna večina prvih iskalcev zaposlitve, pojasnjuje ZSSS.
Tudi Brežan meni, da subvencije ne bodo rešile problema brezposelnosti mladih. V stranki predlagajo, "da vlada več naredi na novih zelenih delovnih mestih na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti." Kot še dodaja, bi k večji zaposlenosti lahko prispevalo tudi zmanjšanje tedenske delovne obveznosti na 35 ur.
Polancu se bolj kot subvencije zdi pomembno znižanje davkov za financiranje pokojnin. To bo znižalo stroške dela in tako povečalo povpraševanje po vseh delavcih, tudi mladih, je prepričan.
Stanovnik meni, da je problem zaposlovanja mladih zelo resen ter da bi bilo treba bolj organizirano ukrepanje. "Tega problema ne gre prepustiti zgolj trgu." V 10 letih se je število brezposelnih diplomantov formalno povečalo za kar 240 odstotkov, zaradi neuveljavitve enotne evidence je ta številka neformalno še višja, opozarja Funkl. Tudi v ZSSS pravijo, da se brezposelnost med mladimi neustavljivo širi. Slovenija po besedah ZSSS zaseda prvo mesto po deležu začasno zaposlenih v EU, prav tako prednjači po deležu mladih v izmenskem, večernem, sobotnem in nedeljskem delu. Stalno zaposlitev ima pri nas le 48 odstotkov mladih v starosti 29 let.
Ali lahko mladi sploh upajo na pokojnine?
"Mladi se danes skoraj ne zavedamo svojih pravic, ne upamo si pomisliti na ustvarjanje družine, na svoje stanovanje, kaj šele da bi razmišljali o pokojninah," odgovarja Funkl. Kot razlaga, kar 80 odstotkov mladih pride v stik s trgom dela preko fleksibilnih zaposlitev. "Te pa ne dajejo poroštva za varno prihodnost, kaj šele za pokojnine." Izobraženi mladi se bodo zaradi poznega vstopa na trg dela upokojevali starostno, pravi Funkl. "Ob tem pa jim bo pokojnina odmerjena od najmanjše odmerne stopnje, saj ne bodo izpolnjevali pogoja 43 let delovne dobe."
Polanec in Stanovnik sta bolj optimistična, saj pravita, da mladi seveda lahko upajo na pokojnine, vprašanje je le, kako visoke bodo. Tudi Brežan meni, da upanja mladim nihče ne more vzeti. Dodaja pa, da je pred njihovimi pokojninami še kar nekaj pokojninskih reform.
Kdaj se bo upokojila Anja?
Poglejmo še konkreten primer. V naše uredništvo je priromalo vprašanje 30-letne Anje, ki smo ga posredovali ministrstvu za delo. Anja je v času študija delala preko študentskega servisa. Po diplomi je opravljala delo preko avtorske pogodbe, saj ni dobila redne zaposlitve. Kaj torej pokojninska reforma pomeni zanjo? Ali sploh lahko upa na upokojitev?
Na ministrstvu odgovarjajo, da bo do Anjine upokojitve glede na trend podaljševanja življenjske dobe in kasnejši vstop na trg dela potrebna še kakšna reforma. Kdaj se bo torej upokojila, ni mogoče napovedati. A ravno prilagoditve pokojninskih sistemov, ki se odvijajo vsakih deset let, po besedah ministrstva predstavljajo "zagotovilo, da bodo tudi mladi imeli zagotovljene primerljive pokojnine z obstoječimi upokojenci."
Preberite še:
KOMENTARJI (214)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.