Poslanec Pozitivne Slovenije Mitja Meršol ne namerava odstopiti. Po razkritju, da je bil tajni sodelavec Službe državne varnosti in da je agentom tajne službe poročal o svojih stikih s sodelavci in tujci, so se pojavili tudi pozivi k njegovemu odstopu, a sam za to ne vidi razloga, saj svojimi dejanji nikomur ni naredil nepopravljive škode. Kot je še povedal, se ne misli podrediti pritiskom tistih, ki brskajo po arhivih.
"Človek v svojem življenju počne marsikaj," je dejal Meršol. O svojih dejanjih tudi vsak sam presoja, "in tudi jaz sem že zdavnaj dal pod črto tisto, kar se je dogajalo pred 40 leti". Izpostavil je, da smo takrat živeli v drugi državi, v drugačnem sistemu in okoliščinah in da ob odhodu v London ni deloval proti državi, ampak za njo. In deloval je tako, da ni nikogar ogrožal, je menil.
Njegova strankarska kolegica Melita Župevc pa je povedala, da je Meršol z njimi zelo iskreno spregovoril o omenjenih stvareh in da so v stranki odločitev o odstopu prepustili njemu, zdaj pa jo nameravajo spoštovati. Ob tem je dejala, da se v stranki ne nameravajo ukvarjati s kopanjem po arhivih in diskreditacijo posameznikov, kot to počnejo nekateri ostali. Kot pravi, to počne ravno vlada, ki je obljubila, da se s temi stvarmi ne bo več ukvarjala.
Tudi Župevčeva je izpostavila, da so to druge zgodbe, ki so se dogajale v neki drugi državi, v drugih pogojih in drugih časih. Obenem se sprašuje, kje bomo končali oziroma kako daleč v zgodovino se bo posegalo in kako daleč se bo šlo pri iskanju politično neprimernih oseb. Po njenem mnenju je "več kot očitno, da se začenja sezona političnega odpiranja arhivov". K temu naj bi pritrjevala tudi današnja odločitev vlade, da razreši direktorja Arhiva RS Dragana Matiča in na njegovo mesto imenuje Jožeta Dežmana.
Meršolov strankarski šef Zoran Janković je sicer že včeraj dejal, da je odločitev o tem, ali naj odstopi ali ne, popolnoma na strani Meršola in da mora sam oceniti, kaj so pomenila njegova poročanja pred 40 leti. Dejal je tudi, da ne razume, zakaj bi moral Meršol svojo preteklost razkriti pred volitvami. "Odpirati zadeve, ki so tako stare, posebej, če ni nobene škode … Zakaj bi pa moral obveščati?" se je vprašal.
Posamezniki so s SDV sodelovali iz različnih razlogov
Kot se spominja, so ljudi klicali na pogovore s SDV, preden so odšli v tujino, ni pa ji znano, kako je bilo s stalnimi poročevalci. Ljudje so sicer s SDV po njenem mnenju sodelovali iz različnih razlogov. Eden je bil zagotovo državljanska zavest, drugi je bil koristoljubje, tretji pa strah, pravi. Konkreten primer Mitje Meršola težko ocenjuje, kolikor pa ga pozna, pa verjame, da je "delal iz zavesti, da dela dobro".
Na vprašanje, ali posamezniki, ki so sodelovali z Udbo, danes lahko opravljajo odgovorne funkcije, Hribarjeva odgovarja, da je odvisno od tega, v kakšnem smislu so sodelovali. "Če so naredili kakšno škodo ljudem, potem je to stvar njihove vesti," pravi.
"Če kdo ve, da je kdo konkretno naredil kakršno koli škodo, naj ga toži, drugače pa bi bila sreča za vse nas, če bi dali mir s tem vlačenjem preteklosti na plan kar tako na splošno," še pravi Hribarjeva. Meni pa, da bo takšnih razkritij še veliko, "glede na to, kakšno vlado imamo".
Zgodovinar Stane Granda pa ocenjuje, da je bilo sodelovanje s SDV zelo razširjeno. "Praktično vsaka hiša je imela nekega poverjenika, ki je sodeloval z Udbo," pravi. Meni sicer, da so se posamezniki sodelovanju s SDV lahko izognili, če so hoteli in jih niso dobili "z roko v loncu marmelade". "Nekateri pa so v to dobesedno tiščali in jim je bila to tudi možnost družbenega vzpona," pravi Granda. Tako so denimo z Udbo sodelovali tisti, ki so jih zalotili pri kriminalnih dejanjih.
Meni še, da so bile službe, kot jo je opravljal Mitja Meršol, povezane s sodelovanjem s SDV, "to je bil davek na tovrstno kariero". "Eni na to niso pristali, eni so imeli take strice, da jim ni bilo treba pristati, nekateri pa so bili zaradi tega ob mednarodno kariero," je še dodal. Tako je imela po njegovih besedah Mojca Drčar Murko, ki pravi, da ni želela sodelovati z Udbo, "očitno neko strahotno zaledje, da si je to lahko privoščila".
Sicer pa tudi Granda meni, da bo takšnih razkritij še več. Večja težava pa se mu zdi, da "imajo posamezniki tega še ogromno skritega in to zlorabljajo".
KOMENTARJI (770)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.