Ob tem so na ministrstvu v sporočilu za javnost zapisali, da ocenjujejo, da "dodatek za delovno aktivnost (DDA), tako z vidika gospodarskih razmer kot stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči (DSP)". Dodatek za delovno aktivnost je bil sprejet v času gospodarske krize leta 2011, in sicer kot "dodatek k denarni socialni pomoči, saj je bila slednja nizka in je znašala zgolj 230 evrov. "Z DDA je takrat država izboljševala položaj socialno ogroženih," še dodajajo.
Dodatek za delovno aktivnost je bil, tako na ministrstvu, učinkovit v času finančne krize, ni pa nujno učinkovit tudi v času visoke gospodarske rasti, saj "postaja redni dodatek delovne aktivne populacije in to v času, ko nam na trgu dela primanjkuje delovne sile".
Ministrstvo je z letom 2019 ohranilo mejo osnovne socialne pomoči na 402,18 evra, kar je 172 evrov več kot leta 2011. Za to so namenili dodatnih 86 milijonov evrov letno, sprostili pa so tudi vse varčevalne ukrepe na področju družinske politike, za kar je ministrstvo namenilo dodatnih 58 milijonov evrov, so še pojasnili.
Koliko bi posamezne družine prejemale ob ukinitvi dodatka za delovno aktivnost?
Na ministrstvu so pripravili izračun višine transferjev in olajšav, ki jih bodo ob ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, prejemali sledeči tipi družin, brez premoženja in drugih dohodkov, ob predpostavki ukinitve dodatka za delovno aktivnost:
Očitki o antisocialni politiki in svarila pred poslabšanjem položaja mater samohranilk
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je imel danes na mizi novelo zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki predvideva ukinitev dodatka za delovno aktivnost, a so po več urah razpravo prekinili. Predlog pa je razburil nevladne organizacije in med drugim tudi poslance Levice in SD. Ti vladi očitajo, da izvaja izrazito antisocialno politiko, čeprav je v koalicijski pogodbi zapisano, da bodo ravno ta dodatek za delovno aktivnost ne ukinili, ampak celo zvišali. Opozorili so, da bo več kot 23.000 ljudi prejelo bistveno nižjo socialno pomoč ali pa bodo pravico do pomoči izgubili. Poslanska skupina Levice je k predlogu že vložila dopolnila.
Ukinitvi dodatka nasprotuje tudi stranka SD, kjer se bojijo, da bodo takšni ukrepi le še povečali revščino v Sloveniji. Dodajajo, da lahko past neaktivnosti preprečujemo z boljšimi in pravičnejšimi ukrepi, napovedali pa so tudi, da novele zakona o socialno varstvenih prejemkih ne bodo podprli, piše na spletni strani SD.
Tudi nevladne organizacije opozarjajo, da bo ukrep močno poslabšal življenje mater samohranilk in drugih gospodinjstev z nizkimi dohodki, v katerih je zaposlena samo ena odrasla oseba. Socialno pomoč bo izgubilo ali pa se bo znižala več kot 4000 družinam, so opozorili.
Predstavniki Inštituta 8. marec so v DZ predali poziv proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, ki so ga podprli s spletnimi podpisi in zgodbami posameznikov.
Kot je v izjavi novinarjem pred DZ dejala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, v pozivu vladi in poslancem, ki bodo o tem odločali, pojasnjujejo, da je ukinitev dodatka za delovno aktivnost nedopustna in poglablja razlike med bogatimi in revnimi.
Prek elektronske pošte se jim je po njenih besedah oglasilo in se podpisalo več kot 700 oseb. Ob tem jih je presenetilo, da niso prejeli le podpisov, pač pa življenjske zgodbe in pričevanja o življenjskih stiskah ljudi, ki delajo, pa nimajo dovolj za preživetje. S tem ukrepom bodo ostali še brez okoli 200 evrov, je pojasnila Kovačeva.
'Ukinitev dodatka bo poslabšala življenje mater samohranilk'
Kot so prepričani v inštitutu, bo ukinitev dodatka za delovno aktivnost močno poslabšala življenja mater samohranilk in drugih gospodinjstev z nizkimi dohodki, v katerih je zaposlena le ena odrasla oseba. Po njihovih ocenah bo imel ukrep konkretne antisocialne posledice, saj da bo socialno pomoč izgubilo ali pa se bo znižala več kot 4600 družinam, v katerih je vsaj ena oseba zaposlena za več kot 128 ur mesečno.
Opozorili so še, da enostarševske družine predstavljajo četrtino vseh družin v Sloveniji, v 80 odstotkih so to matere samohranilke z otroki. Vsaka četrta enostarševska družina po njihovih navedbah živi pod pragom tveganja revščine.
V Inštitutu 8. marec so po besedah Kovačeve zgroženi, da želijo v DZ "na tiho" sprejeti ta zakon in da se "ministrstvo za socialo izogiba kakršnim koli izjavam".
Tudi Zveza prijateljev mladine se je pridružila Apelu Državnemu zboru zoper ukinitev dodatka za delovno aktivnost. V omenjenem apelu poudarjajo, da ukinitev "ne bo udarila samo po brezposelnih, temveč tudi po tistih zaposlenih, ki imajo tako nizke plače, da z njimi ne morejo preživeti". Za primer navajajo dohodek enostarševske družine, v kateri zaposlena mati prejema minimalno plačo 667,11 evra neto - dohodek se bo v tem primeru znižal za 197 evrov. Mati samohranilka z enako plačo in dvema šolajočima se otrokoma pa bo ostala brez 205,11 evra, poudarjajo.
KOMENTARJI (161)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.