Ministrstvo: Ni mogoče govoriti o uničenju, še manj pa o izločitvi dokazov oz. ustavitvi kazenskega pregona

Ministrstvo za pravosodje se je danes odzvalo na poročilo Specializiranega državnega tožilstva v zvezi z primerom domnevnega zastaranja v zadevi Janković. "Po preučitvi vseh ministrstvu dosegljivih dejstev in okoliščin ter ob skrbnem pregledu zakonodaje in dostopne sodne prakse rednih sodišč in ustavnega sodišča v podobnih primerih ministrstvo zaključuje, da v konkretnem primeru do pravnomočne odločitve sodišča ni mogoče govoriti o uničenju, še manj pa o izločitvi dokazov oziroma ustavitvi konkretnega kazenskega pregona zoper konkretnega osumljenca," so zapisali.

Ministrstvo za pravosodje pritrjuje doslej izraženim stališčem generalnega državnega tožilca, da odločitev preiskovalne sodnice v konkretnem primeru odstopa od dosedanje sodne prakse. Ne odločbe ustavnega sodišča in ne druge okoliščine po njihovem mnenju ne dajejo podlage za očitek tožilki, da bi se mogla in morala zavedati, da glede na vse dejanske in pravne okoliščine primera zamuja domnevno prekluzivni zakonski rok. 

"Povedano drugače: osumljeni je na novinarski konferenci 11. julija izjavil, da je zakon za vse enak. Tudi zanj. V tem delu ga mora pravosodno ministrstvo, glede na doslej dostopne podatke, dopolniti oziroma popraviti. Zakon je bil doslej za vse enak, prav z njegovim primerom pa se sodna praksa na prvi stopnji spreminja," so zapisali.

Na ministrstvu so poudarili, da s tem ne polemizirajo z odločitvijo preiskovalne sodnice, pač pa zgolj pojasnjuje njene posledice in jo postavlja v kontekst preverjanja izvajanja nalog državnotožilske uprave, v okviru prisojnosti, ki jih ministrstvo pri tem ima. Če bo odločitev potrdila tudi II. stopnja, bo ministrstvo nemudoma pristopilo k spremembi zakona, saj bi takšna interpretacija zakonskih določb nesporno in nesorazmerno omejila preiskavo in pregon vseh zahtevnih oblik kriminalitete. Tudi v tem delu torej ministrstvo pritrjuje stališču tožilstva.

"Ne glede na zapisano pa Ministrstvo za pravosodje ugotavlja, da je ta primer ponovno potrdil naša doslej že večkrat izražena stališča, da postopki, tudi ali predvsem predkazenski postopki, ne potekajo optimalno in so - tudi v primerjavi z evropskimi standardi - predolgi, ne glede na dejstvo, ali je sodba na koncu oprostilna ali obsodilna. Tako se na eni strani v očeh javnosti razumljivo ruši zaupanje v enakost pred zakonom in delovanje pravne države, obenem pa je situacija obremenjujoča tudi za posameznike, ki so nesorazmerno dolgo časa v statusu (domnevnih) osumljencev in obdolžencev," še pravijo.

Pomanjkljivosti po njihovem mnenju niso samo zakonske ali finančne narave, ampak obstajajo tako na ravni organizacije dela, kakovosti sodelovanja med tožilstvom in policijo, usmeritev, spremljanja, nadzora in uporabe že dalj časa predpisanih ukrepov za zagotavljanje pravočasnosti in učinkovitosti usmerjanja ter vodenja tako predkazenskega postopka, kot tudi izvedbe sodnega dela kazenskega postopka v razumnem času.

V konkretnem primeru, navajajo, državni tožilki ali vodji specializiranega državnega tožilstva ni mogoče očitati odstopanja od ustaljene in sprejete prakse, ki je pogojena tudi z zunanjimi dejavniki, vključno z odnosom znotraj in med organi odkrivanja in pregona. Obenem pa, po oceni ministrstva, upoštevajoč navedbe v poročilu SDT in druga ugotovljena dejstva ter okoliščine tega primera, ta ni v celoti v skladu s cilji in pričakovanji zakonske ureditve po pravočasnosti in učinkovitosti delovanj ter sprejemanjem ustreznih nadzorstvenih vodstvenih ukrepov s strani vodje tožilstva oziroma vrhovnega državnega tožilstva.

Tudi zato je minister Goran Klemenčič opravil dodatne pogovore z novim generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo in vodjem Specializiranega državnega tožilstva Harijem Furlanom in jima predstavil pričakovanja v smeri sprejemanja ustreznih postopkovnih ukrepov in sredstev, ki omogočajo tudi hitrejši potek postopka in sprejemanje državnotožilskih odločitev. Ministrstvo bo uresničevanje teh ciljev spremljalo in odstopanja od pričakovanih in predpisanih ravnanj skladno s pooblastili tudi sankcioniralo.

Zagotovila, da bodo v okviru pravosodne in državnotožilske uprave aktivno uporabljeni vsi razpoložljivi organizacijski in normativni ukrepi ter sredstva za izboljšanje učinkovitosti zlasti predhodnih kazenskih postopkov, je minister Klemenčič na sredinem sestanku dobil tudi od generalnega državnega tožilca Škete. Ta se zaveda, da je v okviru razpoložljivih normativnih, procesnih ter organizacijskih in upravljavskih možnosti, ki jih ima v obstoječem sistemu tožilstvo že na razpolago, potrebno narediti bistveno več za učinkovitejši potek in zaključek predvsem predkazenskih postopkov, kot tudi sodnih postopkov. "Ravno skozi takšno ravnanje se v javnosti ustvarja vtis in meri učinkovitost delovanja pravne države, s tem pa tudi ugled pravosodja kot celote," so zaključili na ministrstvu.

Šketa: Zoper odločitev preiskovalne sodnice bo vložena pritožba

S sporočilom za javnost se je oglasil tudi Šketa. Kot je zapisal, bo zoper odločitev preiskovalne sodnice v prekluzivnem roku vložena pritožba. Državna tožilka bo v njej podrobno obrazložila stališče državnega tožilstva, da je sklep preiskovalne sodnice o izločitvi dokazov v celoti neutemeljen, je navedel.

Spomnil je, da je kot generalni državni tožilec takoj po nastopu mandata v skladu s predstavljenim programom dela pristopil k pripravi nove politike pregona in v ta namen med drugim tudi že zahteval pripravo analiz o starejših zadevah in obremenjenosti posameznih državnih tožilstev. To bo po njegovih besedah omogočalo natančno ugotovitev zatečenega stanja in sprejetje ustreznih ukrepov tako s predodelitvami državnih tožilcev kot tudi kazenskih zadev znotraj posameznih organizacijskih enot.

Omenjeno bo zagotovilo enakomerno obremenjenost vseh državnih tožilstev in s tem prispevalo k hitrejšemu reševanju kazenskih zadev po državnih tožilstvih, predvsem na specializiranem državnem tožilstvu, ki se ukvarja z najtežjimi oblikami kaznivih dejanj in pregonom teh oblik, je zapisal.

Za kaj gre?

V zadevi zoper Zorana Jankovića, kjer ga bremenijo prejemanja podkupnin v povezavi s posli ljubljanskega komunalnega podjetja in pogojevanja službe farmacevtke v zameno za spolne usluge, je tožilka Blanka Žgajnar zamudila rok za vložitev zahteve za sodno preiskavo. Preiskovalna sodnica je zato odločila, da se vsi dokazi, pridobljeni s prisluhi, izločijo, zvočni posnetki pa izbrišejo.

Janković je v sredo poudaril, da ni storil nobenega kaznivega dejanja. "Zakonodaja je za vse enaka. Svojo pošto dvigujem redno, še nikoli se nisem izgovoril glede prihoda na sodišče," je dejal. Spomnil je, da bo septembra minilo pet let od hišne preiskave na njegovem domu in da je bila škoda, ki mu je bila zaradi celotnega postopka storjena, velika. Prepričan je, da bo na koncu pravica zmagala in opozoril, da so bili na jutro hišne preiskave še pred policijo "naključno" pred njegovo hišo že novinarji s kamerami.