Ministrica: Čakalne vrste se pojavljajo tudi zaradi nepravilnega razporejanja bolnikov

Katere ukrepe za zmanjševanje čakalnih vrst v zdravstvu pripravlja ministrstvo za zdravje, je v okviru poslanskih vprašanj zanimalo poslanca Jerneja Vrtovca (NSi) in Marinko Levičar (DeSUS). "Na žalost ta sistem pri nas ni urejen in ne deluje, kot je zamišljen," ugotavlja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Kot je pojasnila, prihaja v javnosti tudi do zlorab, ko se navaja, da so čakalne dobe in prekomerne čakalne dobe izključno samo posledica pomanjkanja financiranja. Ugotovitve zdravstvenega inšpektorata v nekaterih bolnišnicah kažejo, da je pomanjkanje denarja razlog le v enem delu, kjer so čakalne liste vodene korektno, je dejala Kolar Celarčeva. Čakalne vrste se pogosto pojavljajo, ker niso pravilno vodene in bolniki niso pravilno razporejeni, pojasnjuje ministrica.

Te dni je pozvala direktorje bolnišnic, da najprej sami z notranjo revizijo ali drugo vrsto nadzora pregledajo čakalne sezname. Po njenih besedah je namreč znano, da se veliko ljudi pojavlja v dveh ali treh čakalnih vrstah.

Po pridobitvi teh poročil bodo po njenih napovedih zahtevali tudi pregled Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ima pooblastila preko svojih nadzornih zdravnikov, ki bi ta nadzor lahko opravljali veliko bolje. Šele ko bo nadzor opravljen na vseh nivojih, bodo lahko ugotovili, kakšne so dejanske čakalne vrste in ali so predolge, je poudarila ministrica.

V pripravi spremembe pravilnika o čakalnih vrstah

Hkrati na ministrstvu pripravljajo tudi spremembe pravilnika o čakalnih vrstah, kjer je po mnenju ministrice problem predvsem pri definiciji napotnic z oznakama hitro in nujno. Ko bomo v Sloveniji predvidoma proti koncu leta vpeljali elektronsko naročanje in elektronski recept, bomo res lahko imeli centraliziran in računalniško voden seznam čakalnih vrst, pri katerem ne bo možno ročno poseganje in popravljanje za nazaj, je pojasnila ministrica.

Čakalnim vrstam se sicer po njenih besedah ne bo dalo v celoti izogniti, gre pa za to, da te ne bodo presegale določenega časovnega obdobja in da bodo tisti, ki potrebujejo zelo hiter pregled pri specialistu, na vrsti v zelo kratkem času.

Ob tem je zavrnila očitke, da v svojem mandatu doslej na področju čakalnih dob ni storila nič. Kot je pojasnila, so se močno zavzeli, da so pridobili 6,6 milijona evrov za odpravljanje čakalnih dob, prav tako pa so pri poslovanju ZZZS uspeli zagotoviti 30 milijonov evrov dodatnih sredstev za presežke programov. "Mislim, da smo v teh mesecih za ta del veliko naredili, se pa strinjam, da je iz preteklosti še veliko nerešenih zadev," je dejala.

Kaj pa dopolnilno zdravstveno zavarovanje?

Primoža Hainza (DeSUS) pa je zanimalo, kdaj se bo vlada lotila spremembe oziroma ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kot je spomnila Kolar Celarčeva, zaveza za preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v neko obliko dajatve izhaja tudi iz koalicijskega sporazuma.

Tovrstne spremembe bo vključeval novi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo šel v javno razpravo do konca leta, je napovedala ministrica. Pri pripravi rešitev bo treba po njenih besedah upoštevati različne možne načine, od tega, da je nominalni znesek enak za vse, do tega, da se upošteva solidarnost in je znesek odvisen od posameznikovega prihodka.

Na vprašanje Nade Brinovšek (SDS) je ministrica pojasnila, da je osnutek pravilnika o službi nujne medicinske pomoči skupaj s prilogami pripravljen in je v notranjem usklajevanju. Po njenih besedah usklajujejo določbe za prehodno obdobje, da se bodo lahko tako urgentni centri kot zdravstveni domovi in bolnišnice ustrezno pripravili do uveljavitve pravilnika v celoti.

Pravilnik, katerega sestavni del je tudi mreža urgentnih centrov in reševalnih ekip, bodo predstavili lokalnim skupnostim in vsem zainteresiranim, med katerimi so tudi direktorji zdravstvenih domov in tudi župani občin, ki jih bo posamezni urgentni center zajel. Razpored obiskov bodo pripravili do 15. aprila, je napovedala.