Vodja slovenske odvetniške ekipe za arbitražo Alain Pellet je v prvi izjavi za javnost poudaril, da Slovenija ima stik z odprtim morjem. Dejal je, da gre za prostorski stik. Zadovoljen je tudi s tem, da je Slovenija dobila večino Piranskega zaliva, saj bi ga lahko dobili le polovico. ''To je najboljše, na kar smo lahko upali,'' je dodal.
Odvetnik je presenečen nad odločitvijo glede Piranskega zaliva, ki je, kot je dejal, celo boljša od sporazuma Drnovšek-Račan. Kot je še dejal, bo Hrvaška nekoč morala izpolniti odločitev sodišča.
Slovenska vlada se bo zavzela, da sodbo 'enotno sprejmemo'
Premier Miro Cerar je ocenil, da gre za zgodovinski trenutek za Slovenijo. Poudaril je, da gre za dokončno in pravno zavezujočo sodbo za obe državi. ''Kljub temu, da se zavedam, da vsa naša pričakovanja v zvezi z razsodbo niso bila v celoti uresničena, se bom zavzel, da jo enotno sprejmemo''. Dodal je, da bo vlada sicer poskrbela za prebivalce, ki so ostali na hrvaški strani. Kot je poudaril, bodo čim prej slovenskim državljanom pojasnili vsebino sodbe. Nekateri ministri so tako že danes šli ob mejo, pa tudi sam jim bo pojasnjeval razsežnosti odločbe.
Vlada je dobro pripravljena na razsodbo, je še dejal in dodal, da bodo v naslednjih dneh natančno pojasnili, kaj pomeni sodba. ''Slovenija bo nadaljevala z dobrim sodelovanjem s Hrvaško in ne bo storila ničesar, kar bi poslabšalo medsebojne odnose.''
Cerar je še dejal, da je že poklical hrvaškega kolega Andreja Plenkovića, ki je sicer že dejal, da Hrvaška sodbe ne bo upoštevala. Povabil ga je na srečanje, ki bo 12. julija v Ljubljani.
Neodvisno od odločitve arbitražnega sodišča oz. dialoga o njeni implementaciji bo Slovenija nadaljevala dobro sodelovanje s Hrvaško na vseh področjih. Ne bo storila ničesar, kar bi poslabšalo medsebojne odnose na ravni držav in njunih državljanov, je dejal.
Eden naslednjih korakov bo postopno spreminjanje zakonov in drugih pravnih aktov, ki bodo omogočili uresničitev sodbe. Slovenija s tem krepi ugled države, ki spoštuje mednarodno pravo, je dodal.
Dodal je še, da si bo kot predsednik vlade po vseh močeh prizadeval, da pri spoštovanju in izvršitvi arbitražne sodbe "vzpostavimo dialog in najdemo skupni jezik s predstavniki Republike Hrvaške in sicer v korist naših nadaljnjih dobrososedskih odnosov in v korist vseh naših ljudi in prihodnjih generacij, ki jih moramo razbremeniti bremena tega doslej nerešenega mejnega vprašanja," je dejal.
Slovenija je pomorska država
Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, ki je v Haagu spremljal branje sodbe, je dejal, da današnja odločba potrjuje, da je Slovenija pomorska država. "Slovenija je bila pomorska država, je pomorska država in bo tudi v prihodnje pomorska država," je dejal.
Za Slovenijo je danes zgodovinski dan, je dejal Erjavec. "Naredili smo še zadnji korak k državnosti Slovenije," je poudaril v izjavi za medije pred Palačo miru v Haagu.
Po njegovih besedah je arbitražno sodišče izpolnilo svoj mandat - določilo je mejo med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju, stik z odprtim morjem in režim glede uporabe morskih območij.
Odločitev arbitražnega sodišča je po njegovem mnenju uravnotežena, je pa priznal, da v Sloveniji z njo ne bodo vsi zadovoljni. Tudi sam med drugim obžaluje, da Joško Joras ostaja na hrvaški strani.
Kot je dejal, je pomembno, da je bil dosežen vitalen cilj Slovenije, to je prost dostop do odprtega morja iz Piranskega zaliva, ki je bil v večji meri dosojen Sloveniji, t. i. stično območje in fizični stik z odprtim morjem. "Odvetniki pravijo, da imamo pravzaprav teritorialni stik z odprtim morjem," je dejal.
Izrazil je pričakovanje, da bo hrvaška stran spoštovala odločbo, saj gre za mednarodno pravo. "Prepričan sem, da bo Hrvaška slej ko prej spoznala, da je bila napaka, da ni sodelovala v nadaljevanju arbitražnega postopka," je dejal.
Pahor ne pričakuje spremembe stališč
Predsednik Borut Pahor, ki je novembra 2009 kot premier podpisal arbitražni sporazum, je dejal, da se je arbitraža izkazala za najboljšo možno rešitev mejnega vprašanja. ''Hrvaška odklonitev upoštevanja arbitražnega sporazuma je ne odvezuje od uveljavitve sodbe,'' je dejal. Pahor se bo sicer v petek srečal s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović, a ne pričakuje spremembe stališč.
Slovenija je po Pahorjevih besedah lahko zadovoljna, da je danes arbitražno sodišče dokončno določilo celotno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Lahko je zadovoljna tudi s samim potekom meje, tako na kopnem, kot morju, je dodal.
"Za interese Slovenije glede poteka meje na kopnem in na morju na podlagi 18 let neuspešnega iskanja rešitev nobena druga ne bi prinesla za nas boljše rešitve," je poudaril.
Obe državi imata po njegovih besedah enkratno priložnost, da enkrat za vselej zapreta vprašanje državne meje in s tem enega od pomembnih virov morebitne napetosti in nestabilnosti. Prav tako sporazum po njegovih besedah daje obema državama možnost, da pozornost posvetita notranjepolitičnim vprašanjem oz. vprašanjem dvostranskega sodelovanja ter njunega skupnega prizadevanja za mir in varnost v regiji. "To je priložnost in odgovornost, ki jo zavoljo nas in prihodnjih rodov ne smemo zamuditi," je poudaril.
Tudi sicer bo dialog v naslednjih mesecih po njegovih besedah bistvenega pomena. "Dogovor o uveljavitvi poteka meja bo zelo izdaten napor. To delo ne bo lahko. Zahtevalo bo vso politično modrost in velikansko potrpežljivost," je še povedal predsednik republike.
Zmaga mednarodnega prava
Razsodba arbitražnega sodišča je zmaga mednarodnega prava, pa je dodal predsednik Državnega zbora Milan Brglez. Sodbo bo treba spoštovati v skladu s slovenskim pravnim redom in mednarodnim pravom. "To spoštovanje pričakujemo tudi od Republike Hrvaške," je povedal.
Pri sodbi gre po besedah predsednika DZ za izpeljavo znanega splošnega pravnega načela, da je pogodbe treba spoštovati. S to razsodbo je izpolnjen arbitražni sporazum, ki je bil sklenjen med državama, in jo "lahko pozdravimo".
"Moramo reči, da je sama razsodba opredelila tudi ozemeljski stik med teritorialnim morjem Republike Slovenije in odprtim morjem," je dodal Brglez. Na ta način je bistveni pogoj, ki se je zastavljal, po njegovi oceni izpolnjen.
Od tod naprej bo treba preudarno pristopiti k implementaciji sodbe, je povedal predsednik DZ. Še pred tem pa bo treba poskrbeti za razumevanje sodbe, k čemur bo prispeval prevod besedila.
Poslanci se morajo najprej podrobneje seznaniti s sodbo
Odbor DZ za zunanjo politiko je prekinil razpravo glede arbitražne razsodbe in jo bo nadaljeval, ko se bodo njegovi člani podrobno seznanili z razsodbo, je pojasnil predsednik odbora Jožef Horvat. Iz ustne razglasitve sodbe je po ocenah odbora moč sklepati, da je sodišče opravilo svojo nalogo v skladu z arbitražnim sporazumom.
Odbor se je danes v nekajurni razpravi seznanil z ustno razglasitvijo sodbe. Odbor poudarja, da bo Slovenija dosledno spoštovala mednarodno pravo in pravo EU ter tako razsodbo sodišča, kar pričakuje tudi od Hrvaške. Iz ustne razglasitve sodišča je po ocenah odbora moč sklepati, da je sodišče opravilo svojo nalogo v skladu s tretjim in četrtim členom arbitražnega sporazuma. Člena sicer govorita o stiku Slovenije z odprtim morjem.
Odbor po besedah Horvata Hrvaško poziva k dialogu o implementaciji razsodbe. Osnova za dialog pa je, tako Horvat, sodba arbitražnega sodišča.
Odbor je in bo v nadaljevanju namenil posebno skrb implementaciji razsodbe, zlasti je pri tem treba skrb nameniti prebivalstvu v obmejnem pasu, ki jih sodba neposredno zadeva, je še povedal predsednik odbora.
Čeprav je bilo sprva napovedano, da bodo izjave dali danes tudi predstavniki poslanskih skupin, se to ne bo zgodilo. Nekateri politiki sicer menijo, da sodba ne izvršuje sklepa DZ iz leta 2013 glede dopolnitve memoranduma Slovenije v zadevi arbitraže po arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško.
V skladu s sklepom Slovenija izjavlja, da je naloga arbitražnega sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem (stik Slovenije z odprtim morjem), torej pravice Slovenije do stika z odprtim morjem, ki ga je imela na dan osamosvojitve.
V sklepu je še navedeno, da bo Slovenija kakršno koli odločitev arbitražnega sodišča, ki ne bo zagotovila ozemeljskega stika teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem v skladu s tretjim in četrtim členom sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki zagotavlja uresničitev vitalnega interesa Slovenije, štela kot odločitev ultra vires (v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča).
Odzivi strank
Kot prvi od strank so se na odločitev odzvali v SLS. Predsednik SLS Marko Zidanšek obžaluje, da nekdanji premier Borut Pahor ni imel več poguma in samozavesti in se ni zavzel za teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem. ''Vitalni slovenski nacionalni interes, stik Slovenije z odprtim morjem, je dosežen. Veseli me, da je Arbitražno sodišče izpolnilo tudi ta del svojih nalog. V SLS obžalujemo, da Slovenija nima teritorialnega stika z odprtim morjem, za kar smo si prizadevali ves čas do sprejema in ratifikacije arbitražnega sporazuma. Obžalujem tudi, da takratni premier Borut Pahor ni imel več poguma in samozavesti in se ni zavzel za naš najvitalnejši nacionalni interes, teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem, ampak se je zadovoljil le z zahtevo po stiku skozi koridor,'' je sporočil. Ob tem hrvaški državni vrh poziva k upoštevanju in implementaciji razsodbe ter opozarja, da je zdaj ključno, da bosta razsodbo spoštovali obe državi.
Evropski poslanec iz njihovih vrst Franc Bogovič prav tako pozdravlja današnjo odločitev. Opozoril je, da morata obe državi pametno ravnati na območjih, kjer živijo prebivalci in zanje najti rešitve. Bogovič še meni, da bi hrvaško nepriznanje odločitve jasen znak, da se ta ne bo dogovorila o svoji meji niti z drugimi državami, s katerimi ima odprte meje.
Nekateri ministri so se podali med prebivalce ob meji.
Nemčija Hrvaško poziva k spoštovanju razsodbe
Nemško veleposlaništvo v Zagrebu je sicer še pred branjem sodbe v arbitražnem postopku v sporu o meji s Slovenijo pozvalo Hrvaško, naj spoštuje in uveljavi odločitev arbitražnega sodišča. Berlin izpostavlja, da je mednarodna arbitraža pomemben inštrument mednarodnega prava pri reševanju meddržavnih sporov.
Komisija o sodbi 4. julija
Evropska komisija bo odločitev arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško podrobno preučila in prvič obravnavala 4. julija na kolegiju v Strasbourgu, je danes v Bruslju napovedal govorec komisije Alexander Winterstein.
Sodbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško bo Evropska komisija skrbno prebrala in preučila, je dejala evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Veseli jo, da sta tako premier kot predsednik Slovenije že napovedala pogovore s hrvaškimi kolegi. "Najpomembneje je, da dialogi potekajo," je ocenila. Bulčeva vsebine sodbe, preden jo s kolegi komisarji obravnavajo, ni želela komentirati.
ZDA se nočejo vpletati
ZDA so Sloveniji in Hrvaški dale jasno vedeti, da se v sporu o meji ne postavljajo na nobeno stran. "Na vladah obeh držav, članic EU in zveze Nato, je, da rešita dvostranski spor, in verjamemo, da jima bo to uspelo," so sporočili z ameriškega veleposlaništva.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost po objavi arbitražne razsodbe, obe strani pozivajo, naj si prizadevata za čimprejšnjo rešitev.
Avstrija: Arbitražna odločitev odločilen korak
Avstrijsko zunanje ministrstvo je danes v odzivu na razsodbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško obe državi pozvalo, naj arbitražno odločitev vidita kot odločilni korak v smeri dokončne razrešitve medsebojnih sporov.
Avstrijsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so arbitražo vedno smatrali kot primerno rešitev, prav tako so spoštovali odločitev tribunala, da po aferi s slovenskim sodnikom nadaljuje z delom, vendar pa niso izrecno zahtevali uresničitve današnje razsodbe.
KOMENTARJI (235)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.