Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v predstavitvi svojega programa skupščini Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) dejal, da je proti novim davkom in da naj gospodarstvo plača več davka s tem, ko več naredi. "Moje prizadevanje bo 'stop novim davkom', ampak je treba to videti v luči ciljnega javnofinančnega primanjkljaja, ki ga moramo doseči," je dejal.
Zaveda se težave, ki jo lahko prinese zvišanje okoljskih dajatev. V tem tednu bo še imel razgovore z ministrom za finance in drugimi na temo zapiranja proračuna in si bo prizadeval, da se "zadeva izvede na gospodarstvu bolj prijazen način".
"Izjava je diplomatska, a ne morem zagotoviti, v katero smer bo zadeva šla," se je opravičil donedavnim kolegom iz zbornice. Že uvodoma je povedal, da mu je bilo težko priti na "to stran", saj so pričakovanja velika, ne more pa ničesar obljubiti.
Dejal je, da je "stopil na vlak v gibanju" – potem ko so se nekatere stvari že zgodile in mora upoštevati, kar je bilo sprejeto oz. dogovorjeno, da je treba primanjkljaj v letu 2015 znižati pod 1,2 milijarde evrov.
Gospodarstvenikom je ponudil sodelovanje in jih prosil za podporo, tudi s konkretnimi izračuni posledic določenih ukrepov, da si bo lahko s temi argumenti v vladi prizadeval za spremembe, za katere gospodarstvo ocenjuje, da so potrebne.
Ponovil je cilje, za katere si bo v ministrovanju zavzemal – med njimi izboljšanje poslovnega okolja in konkurenčnosti, podpora izvozu, izboljšanje pritegnitev tujih neposrednih investicij, razvoj turizma za boljšo prepoznavnost tudi ostalih segmentov slovenskega gospodarstva v tujini, privatizacijo ob upoštevanju učinkov tudi za dotično podjetje in širšo družbo, boljše poslovanje državnih podjetij.
Predsednik GZS Samo Hribar Milič je dejal, da je treba nastaviti zrcalo trenutni ekonomski politiki in narediti vse, da se obremenitve gospodarstva ne bodo povečevale. Rešitve ne vidi v linearnem znižanju plač v javnem sektorju, ampak v celoviti reformi javnega sektorja. "Če ne bo reforme, bomo vedno znova – enkrat prek sektorja sladkih pijač, drugič energetsko intenzivnih podjetij, tretjič izvoznikov – krpali preveliko javno porabo v Sloveniji," je dejal.
Predsednik skupščine GZS Stojan Petrič se je zavzel za industrijsko politiko, ki bo upoštevala kompetence Slovenije, v katerih segmentih ima prednosti in je v dobrem položaju, kakšni bodo trendi v prihodnje, in pripravo dolgoročnih rešitev.
Gospodarstvo, predvsem energetsko intenzivna podjetja, je zelo kritično do načrtovane obremenitve z okoljskimi dajatvami.
Generalni direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič je dejal, da jih je potrpljenje minilo in da imajo dovolj "tako slabega upravljanja z državo". Plačevanje dajatve za izpuste CO2 bi zanje pomenilo 1,1 milijona evrov stroškov več na leto, posledično bi jih postavilo v neenakopraven položaj glede na konkurenco, imeli bi manj dobička in bi manj investirali.
Božič pričakuje, da bo vlada predlog umaknila, sicer napoveduje možnost, da bodo energetsko intenzivna podjetja skupaj s sindikati protestirala pred vlado.
Tomaž Vuk iz Salonita Anhovo je povedal, da so razočarani nad pristopom vlade. Vključeni so že v sistem emisijskih kuponov in dodatna dajatev na izpuste bi jih glede na konkurenco postavila v slabši položaj. "Vlada s tem ne sledi cilju zmanjšanja emisij. Te dejavnosti bodo v Sloveniji postale manj konkurenčne, proizvodnja se bo selila drugam, kjer učinkovitost glede na emisije ni boljša in bo posledično več emisij," je dejal Vuk.
Dodal je, da so so jih pritiski v preteklosti prisili v notranje prilagoditve in posodobitve. Nove obremenitve jih ne bi "ubile", pravi, a se sprašuje, zakaj tudi državna uprava ne poišče notranjih rezerv.
KOMENTARJI (51)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.