Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ob prihodu na današnjo sejo vlade izrazil željo, da se strasti, ki so se razgrele pred petkovo skupščino Luke Koper, umirijo in da se vsi čim prej posvetijo gradnji drugega tira Koper-Divača in razvoju Luke Koper. Torkov shod v Kopru za zaščito Luke pa se mu je zdel popolnoma neprimeren in nepotreben.
Menjava nadzornikov Luke Koper je po Gašperšičevih besedah v rokah delničarjev na skupščini. "Upam, da se bodo odločali tudi o teh sklepih. Posebnih pričakovanj pa v zvezi s tem nimam," je povedal pred sejo vlade. Gašperšič želi, da se strasti umirijo in da začnejo vsi čim prej delati to, za kar so odgovorni. To je po njegovih besedah gradnja drugega tira in razvoj Luke Koper.
Torkov protest v Kopru, ki ga je organizirala novoustanovljena civilna fronta Vstala Primorska – vstani Slovenija, pa je minister označil za popolnoma neprimeren in nepotreben. Na ta način se po njegovem mnenju dela gospodarska škoda Luki Koper.
Zoper ministra so tudi zaradi očitkov v zvezi z Luko Koper in gradnjo drugega tira v poslanski skupini ZL s podporo nepovezanih poslancev vložili tudi interpelacijo. Pogovore o interpelaciji je po navedbah vodje poslancev SMC Simone Kustec Lipicer pričakovati septembra. Koalicijski partnerji so se danes dogovorili, da bodo počakali na njegov odgovor, nato se bodo koalicijske poslanske skupine pogovorile z ministrom, je v izjavi po koalicijskem srečanju povedala vodja Kustec Lipicerjeva.
Na vprašanje o potrebi po zamenjavi nadzornikov v Luki Koper je odgovorila z besedami, da je bistveno vzpostaviti pogoje za uresničevanje strateškega nacionalnega projekta, to je gradnjo drugega tira. Ne ocenjuje sicer, ali je za ta korak potrebna zamenjava nadzornikov v družbi, izpostavila pa je sistem korporativnega upravljanja, po katerem bodo pristojne institucije opravile tudi preverbo, ali so obstoječa vodstva v pristojnih organizacijah, ki so povezane z gradnjo drugega tira, ustrezne.
Vlada sprejela petletni razvojni načrt koprskega pristanišča
Vlada je sprejela program razvoja pristanišča za mednarodni promet za obdobje do leta 2020. Program razvoja pristanišča predvideva investicije v razvoj pristaniške infrastrukture, ki jih namerava v petletnem obdobju izvesti koncesionar, torej Luka Koper, v skupni vrednosti približno 290 milijonov evrov.
Gre za program, ki ga vlada sprejme za obdobje vsakih pet let. Med večjimi investicijami so predvsem podaljšanje prvega pomola, tako proti zahodu za 100 metrov v vrednosti 5,2 milijonov evrov, pa tudi proti vzhodu 150 metrov v obstoječe kopno na območju RO-RO privezov v vrednosti 34,4 milijona evrov.
Rekonstrukcija sedmega veza, poglobitev vzhodnega dela prvega bazena
Druga taka investicija je rekonstrukcija sedmega veza in poglobitev vzhodnega dela prvega bazena v vrednosti 8,5 milijona evrov. Tako bo koprski kontejnerski terminal lahko sprejel dve ladji matici dolžine med 350 in 400 metrov, kar bo koprskemu pristanišču omogočilo ohraniti konkurenčnost v primerjavi s sosednjima pristaniščema, so zapisali v sporočilu za javnost v vladnem uradu za komuniciranje.
Pomembna bodo tudi vlaganja v izgradnjo novega RO-RO priveza v tretjem bazenu v vrednosti devetih milijonov evrov in gradnja 12. veza v drugem bazenu v vrednosti 23 milijonov evrov za potrebe generalnih tovorov.
V novogradnjo pristaniških bazenov, operativnih obal in površin za odlaganje izkopnih morskih sedimentov bo tako koncesionar vložil preko 160 milijonov evrov, navajajo po seji vlade.
Za modernizacijo pristaniškega cestnega omrežja in novih vhodov bo treba vložiti preko 20 milijonov evrov in okrog 15 milijonov evrov za modernizacijo in podaljšanje železniškega omrežja v pristanišču za več kilometrov.
Pomembno se bodo povečale tudi skladiščne površine za skladiščenje zabojnikov in avtomobilov, gradila nova skladišča in rezervoarji ter gradile optimizacije in izboljšave elektro- in informacijske infrastrukture v skupni vrednosti okrog 100 milijonov evrov.
Program se deloma naslanja na strategijo Luke Koper. V tem obdobju nameravajo najpomembnejši razvojni poudarek dati kontejnerjem, pri čemer nameravajo ohraniti primat v Jadranu po absolutnem pretovoru in povečati tržni delež med severnojadranskimi pristanišči nad 35 odstotkov. V načrtu imajo tudi pospešiti rast pretovora avtomobilov in pridobiti primat v Sredozemlju na tem področju, piše v strategiji, objavljeni med vladnimi gradivi v obravnavi.
Prav tako bodo iskali nove tovore za generalno blago, priložnost novih produktov za distribucijo in logistiko dodane vrednosti ter ohranili strateške energente in pridobivali alternativne energente.
Do leta 2020 načrtujejo doseči skupni ladijskih pretovor v vrednosti 24,3 milijonov ton, pretovoriti za vsaj milijon evrov kontejnerskega prometa, vsaj 850.000 avtomobilov, za vsaj milijon ton generalnega blaga, vezanega na praznjenje in polnjenje kontejnerjev, ter vsaj 70.000 potnikov.
Na ta način bo koprsko pristanišče lahko ohranilo položaj prvega pristanišča za Avstrijo v skupnem pretovoru ter prvega za kontejnerski segment za Slovaško in Madžarsko, navajajo v strategiji.
V Luki, ki je pripravila strokovne podlage za dokument, ocenjujejo, da bo pristanišče v optimalnih pogojih razvojnega scenarija uspelo do leta 2030 povečati pretovor na 35 milijonov ton in doseči dva milijona klasičnih kontejnerjev.
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.