Hrvaška trdi, da ni obveščena o slovenski tožbi v Strasbourgu: 'Imamo le informacije iz slovenskih medijev'

Slovenija toži Hrvaško pred Evropskim sodiščem za človekove pravice zaradi izigravanja nekdanje Ljubljanske banke. V tožbi zahteva najmanj 360 milijonov evrov odškodnine, je danes po seji vlade dejal minister za pravosodje Goran Klemenčič.

"Po našem trdnem prepričanju so hrvaške sodne in izvršilne oblasti s sistematičnim in arbirtarnim ravnanjem Ljubljansko banko prikrajšale za njeno premoženje in kršile evropski pravni red," pravi. Državno pravobranilstvo je že vložilo tožbo, Klemenčič pa je že obvestil hrvaškega kolega Anteja Šprljeta, ki je "informacijo sprejel profesionalno".

Slovenija Hrvaško toži zaradi kršitve več členov Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med drugim kršitve pravice do pravičnega sojenja, vključno do enakopravnosti pred zakonom, pravice do izvršitve sodb ter sojenja v razumnem roku.

Gre za kredite, ki so jih najemala hrvaška podjetja in jih nikoli popolačala

Kot je dejal, se je Slovenija znašla v nepravičnem in nezavidljivem položaju. Ljubljanska banka je bila največja banka v Jugoslaviji, ljubljanska podružnica pa je dolga leta kreditirala razvoj številnih podjetij. Kot dolžniki Hrvaška podjetja niso poravnala svojih obveznosti in banka je takoj začela sodne postopke, pojasnjuje Klemenčič. 

Ob tem je Klemenčič poudaril, da so tožbo vložili na podlagi 26 tožb proti podjetjem od skupno 81, ki jih je LB v začetku 90 let prejšnjega stoletja vložila na hrvaških sodiščih. Ob tem je minister poudaril, da so sodni postopki povprečno trajali 18,2 leta, izterjali pa so zgolj 0,7 odstotka terjatev. Za skupno 26 primerov zdaj Slovenija zahteva 360 milijonov evrov odškodnine. Zahtevani znesek vključuje tudi zamudne obresti, ki so jih določili na podlagi revizijskih poročil in zakonsko določenih obrestnih mer v že izrečenih sodbah v tožbah LB na Hrvaškem.

To, da je zahtevana odškodnina zelo blizu vsoti okoli 385 milijonov evrov, ki naj bi jih Slovenija predvidoma namenila za poplačilo še nepoplačanih deviznih varčevalcev LB Zagreb in Sarajevo na podlagi sodbe v primeru Ališić, je minister pripisal naključju. Kot je odgovoril na novinarsko vprašanje, je tožba ločena od primera Ališić, vsota pa oblikovana na podlagi podrobne analize omenjenih 26 tožb.

Glede trajanja postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu je minister dejal, da bi samo do odločitve sodišča o pristojnosti za primer lahko v najslabšem primeru minilo dve leti, nato pa bo sodišče odločalo še o vsebini tožbe.

Povedal je še, da je meddržavnih sodb na ESČP malo in je tako malo sodne prakse. Gre sicer za prvo meddržavno tožbo med članicami EU na ESČP, kot tudi prvo meddržavno tožbo za pravice kake pravne osebe na tem sodišču.

Klemenčič nad sestavo tožbe impresioniran

Klemenčič ob tem meni, da to ne more poslabšati odnosov med državama. To je ne le korak k temu, da se Slovenija postavi za svoje interese, ne le z besedami ampak tudi s pravnimi sredstvi, temveč tudi korak k ureditvi sporov. 

Dodal je, da so strokovnjaki opravili izjemno delo in da je tudi sam nad tožbo "impresioniran". Konkretnega dokumenta sicer še ne morejo posredovati javnosti, saj da ga je potrebno najprej posredovati drugi stranki.

Za tožbo se je Slovenija odločila po številnih poskusih v zadnjih 25 letih, da bi se uredilo vprašanje terjatev LB do hrvaških podjetij, ko med drugim tako sporazum o nasledstvu kot tudi dogovor iz Mokric nista pripeljala do rešitve tega vprašanja kot tudi vprašanja starih deviznih vlog.

V medijih so se sicer v minulih letih pojavljale ocene, da so hrvaška podjetja LB z obrestmi dolžna več kot milijardo evrov, kar je kot neosnovano danes označil tudi minister Klemenčič.

Erjavec in Cerar zaradi tožbe ne pričakujeta poslabšanja odnosov s Hrvaško

Zunanji minister in prvak stranke DeSUS Karl Erjavec je ob prihodu na posvet vladne koalicije na Brdu pri Kranju izpostavil gospodarske odnose med državama, saj se povečuje blagovna izmenjava, posebnih težav ne vidi niti glede turizma oz. odnosov med ljudmi. "Odnosi Ljubljana-Zagreb pa vemo, na kakšni ravni so. Menim, da tožba ne bo vplivala na to, da bi se bistveno poslabšali, gotovo pa tudi ne k bistvenemu izboljšanju," je priznal. Dodal je, da želi Slovenija samo zaščititi svoje interese.

Spomnil je, da jih čaka v zvezi s tem še nekaj izzivov, nenazadnje spoštovanje odločbe arbitražnega sodišča, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Hrvatje namreč ne priznavajo arbitražnega sodišča. "Tako da tudi v prihodnje ti odnosi ne bodo rožnati," ugotavlja zunanji minister.

Slovenija je tožbo vložila zato, ker je stanje za Slovenijo absolutno nepravično, pa je poudaril premier Miro Cerar. Slovenija ima legitimno pravico zahtevati, da Hrvaška opravi svojo dolžnost, je dejal.

Pojasnil je, da je zahteval, da zadevo dobro pripravijo. "Zdaj lahko mirno rečem, da imamo vso legitimno pravico, da v položaju, ko na eni strani izplačujemo varčevalce LB iz Hrvaške, terjamo tudi, da Hrvaška opravi svojo dolžnost," je povedal premier. Spomnil je, da so sodne in izvršilne oblasti na Hrvaškem ves čas od osamosvojitve onemogočale, da bi bile terjatve LB do hrvaških podjetij izplačane.

"Pravično je, da se to zdaj stori. Slovenija ima absolutno vso pravico, da v skladu z načelom pravičnosti in evropsko konvencijo o človekovih pravicah terja, kar pripada LB in posebno tistim, ki so bili z njo povezani" je prepričan Cerar, ki prav tako verjame, da tožba ne bo bistveno vplivalo na dvostranske odnose med državama.

Kovač: Nismo obveščeni o slovenski tožbi v Strasbourgu

Hrvaški zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Miro Kovač je izjavil, da v Zagrebu niso seznanjeni z meddržavno tožbo.

Šef hrvaške diplomacije je še dejal, da je hrvaška javnost lahko mirna. "Imamo informacijo, ki jo je povedal minister pravosodja v Sloveniji (Goran Klemenčič). Sodišče v Strasbourgu ni še nič prejelo, mi nič ne vemo", je povedal v pogovoru za hrvaško, komercialno Novo TV.

Dodal je, da bo ESČP, ko bo dobilo informacijo in bo ocenilo, ali je tožba dovoljena, to poslalo Hrvaški. "Zaenkrat imamo le informacije iz slovenskih medijev", je povedal. Ocenil je, da postopek lahko traja več let, je pa potrebno najprej ugotovili, ali je tožba dovoljena.