FOTO in VIDEO: Na ozemlju BiH še vedno več kot 100 tisoč min in neeksplodiranih sredstev

Kljub podpisu Ottawske konvencije, ki je vstopila v veljavo leta 1999 in prepoveduje uporabo protipehotnih min, je v svetu vsako leto še vedno okoli 3000 novih žrtev min in ostalih eksplozivnih ostankov vojn. Zato tudi letos poziv: "Zavihaj svojo hlačnico in simbolno posodi svojo nogo v znak solidarnosti z žrtvami min."

S tem pozivom se ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti že četrto leto zapored pridružuje mednarodni akciji osveščanja o nevarnosti min in boju za njihovo prepoved. Letos se je na mednarodni ravni in tudi v Sloveniji ozaveščanje začelo že s tednom boja proti minam, 29. marca in bo trajalo do 4. aprila, mednarodnega dne ozaveščanja o nevarnosti min.

Kljub številnim naporom mednarodne skupnosti namreč minska problematika v svetu ostaja. S problemom minske onesnaženosti se srečuje več kot 60 držav širom sveta.

BiH še vedno med tremi minsko najbolj onesnaženimi državami na svetu

Slovenska vlada je ITF ustanovila marca 1998, da bi pomagal Bosni in Hercegovini pri reševanju problema protipehotnih min ter da bi žrtvam min nudil fizično in socialno rehabilitacijo in jim tako pomagal, da se ponovno vključijo v družbo. BiH je namreč med tremi minsko najbolj onesnaženimi državami na svetu, skupaj z Afganistanom in Angolo. Kot so za 24ur.com pojasnili na ITF, po podatkih iz 2015 znaša obseg sumljivih območij 1.176,5 kvadratnih kilometrov, kar je približno 2,3 odstotka celotnega ozemlja BiH. Leta 1996 je bilo minsko sumljive površine kar 4.200 kvadratnih kilometrov.

Na ozemlju BiH naj bi se sicer nahajalo še med 100.000 in 120.000 min in neeksplodiranih sredstev. Po sedanji državni strategiji naj bi bila BiH očiščena do konca 2019, vendar je že sedaj jasno, da se bo ta rok moral premakniti najmanj na leto 2024 ali celo še dlje, če ne bo zagotovljenih zadostnih finančnih sredstev, pravijo na ITF.

V BiH je bilo od leta 1996 v minskih nesrečah udeleženih in fizično poškodovanih kar 1.732 oseb, od tega 603 smrtno. V minsko ogroženih skupnostih naj bi danes živelo še med 500.000 in 540.000 prebivalcev BiH, dodajajo v agenciji za razminiranje.

"Z lanskoletnimi poplavami in plazovi, ko so poplavljene reke in zemeljski plazovi premaknili neočiščena minska polja v BiH, je bil potreben ponoven angažma v smislu pregleda stanja na teh lokacijah, markiranja, mapiranja in predvsem očiščenja že znanih minskih polj. S tem se je mednarodni fokus preusmerili nazaj na BiH, pri čemer so se letošnje donacije za to državo v primerjavi z lanskim letom podvojile," je pojasnil direktor ITF Damjan Bergant.

Minsko onesnažena tudi Hrvaška

Tudi sosednja Hrvaška, ki je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij Slovencev, se še vedno spopada s problemom minske onesnaženosti. Po podatkih Hrvaškega centra za razminiranje (Croatian Mine Action Centre) je na Hrvaškem še 531,79 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je onesnaženo s protipehotnimi minami, protitankovskimi minami, kasetnim razstrelivom in z ostalimi eksplozivnimi ostanki vojn.

Očistili 129 milijonov kvadratnih metrov ozemlja

Od ustanovitve je ITF uspel s pomočjo svojih donatorjev očistiti 129 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, rehabilitirati več kot 1200 žrtev min oz. eksplozivnih ostankov vojne ter podpreti razvoj nacionalnih in lokalnih rehabilitacijskih zmogljivosti v 12 minsko onesnaženih državah.

ITF je v več kot 15 letih delovanja razširil svoje aktivnosti v druge države jugovzhodne Evrope, Bližnjega Vzhoda, osrednje Azije, južnega Kavkaza in severne Afrike, kjer deluje med drugim na področju osveščanja o nevarnosti min, odstranjevanja min in pomoči žrtvam min.

Konvencijo podpisalo 162 držav

4. april kot dan ozaveščenosti in pomoči v boju proti protipehotnim minam je generalna skupščina ZN razglasila decembra 2005. V organizaciji si prizadevajo za popolno prepoved protipehotnih min, saj bi po njihovem mnenju le na ta način lahko dokončno preprečili tragedije, ki jih vsako leto povzročajo ta eksplozivna sredstva. Prav zato je bila v Ottawi v Kanadi sklenjena posebna pogodba, ki v celoti prepoveduje uporabo in izdelavo teh min. Konvencijo o prepovedi uporabe protipehotnih min je podpisalo 162 držav.

Že četrto leto se na ta dan na mednarodni ravni vrstijo številne akcije, ko posamezniki z vihanjem hlačnic ali rokavov simbolno posodijo svojo nogo ali roko za žrtve min po vsem svetu. Letos se ob bok minski problematiki s sloganom Več kot mine (More Than Mines) postavlja tudi opozarjanje na vse druge eksplozivne ostanke vojn, ki prav tako ogrožajo človeška življenja.

Na Prešernovem trgu ’flash mob’

Glavna dogodka, ki ju pripravlja ITF, potekata danes. Na Prešernovem trgu so improligaška skupina dijakov Gimnazije Vič in glasbeniki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana izvedli ’flash mob’ in prikazali realnost eksplozije na minskem polju. Zvečer pa bo potekal koncert Simfoničnega orkestra Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

Akcija ITF poteka tudi preko družbenega omrežja Facebook, in sicer s sloganom Posodi svojo nogo. Svojo solidarnost lahko zainteresirani izkažejo s tem, da zavihajo hlačnico in tako simbolično posodijo svojo nogo za svet brez min. V okolici Prešernovega trga pa so nekatere trgovine lutkam zavihale hlačnico in s tem opozorile na teden boja proti minam.

Letos so akcijo podprli predsednik državnega zbora Milan Brglez, nogometaši NK Maribor, skupini Siddharta, Dan D in vokalna zasedba XXL Vocal Group in kolektiv podjetja Pipistrel.