Državni zbor je s 57 glasovi za, nobenim proti in tremi vzdržanimi potrdil kandidata za ministra za zdravje Dorjana Marušiča, ki ga je predlagal Borut Pahor. Podporo so mu pred glasovanjem odrekli le v stranki SNS. Številni poslanci so kot pomembno izpostavili Marušičevo izjavo o nujnosti redefiniranja košarice zdravstvenih pravic, sam pa je po izvolitvi dejal, da je breme, ki so mu ga poslanci naložili, veliko, in izrazil upanje, da se jim ne bo izneveril.
Na novinarsko vprašanje po zaprisegi, kako se bo lotil reševanja zdravstvene blagajne, glede na to, da zadnje projekcije kažejo, da bo primanjkljaj konec leta presegel 100 milijonov evrov, je izrazil obžalovanje, da so nekateri luknjo odkrili šele zadnje dni. "Meni je bila jasna že nekaj dni. Naj spomnim na izjave o tem, da zdravstveni sistem 'surfa' na valovih recesije. Na predstavitvi sem jasno povedal, da potrebujemo preobrat, da smo morda dosegli zgornjo točko sprejema bolnikov v bolnišnico in da jih bo treba počasi preusmeriti v učinkovitejše in nekoliko cenejše obravnave. Drugi del je hiter dogovor s socialnimi partnerji o morebitni širitvi osnov oz. o prevetritvi košarice pravic. Ne govorim o zmanjševanju pravic, temveč o njihovi prevetritvi," je pojasnil novoimenovani minister.
Ti ukrepi so po njegovih besedah glavni, hkrati pa opozarja, da je od aprila dalje sredstev za sekundarno raven (za bolnišnice) za 33 milijonov evrov manj. Poudaril je, da bodo potrebna tudi pogajanja o plačah v zdravstvu, glede tega pa bo potrebna racionalizacija dežurne službe.
Čim prej se namerava sestati tudi s partnerji v zdravstvu, da bi se dogovorili, kakšen bo v luči napovedanega primanjkljaja zdravstvene blagajne letošnji program oz. katerim storitvam bodo dali prednost, da državljani tega ne bi občutili na svojem zdravju.
"Da se ne bi slučajno zgodilo, da bi se čakalne dobe nenormalno podaljšale," je poudaril minister. Glede na razmere bo po oceni ministra v tem trenutku ob omejenih sredstvih treba prilagoditi predvsem investicije v zgradbe.
Podpora koalicije in tudi opozicije
V SD so še pred glasovanjem zatrdili, da bodo kandidata podprli, a to zanj še ne bo bianco menica. Julijana Bizjak Mlakar mu je izrazila podporo, hkrati pa poudarila, da bo pozorna na uresničevanje nekaterih obljub, ki jih je dal v svoji predstavitvi.
V stranki DeSUS so poudarili, da so do Marušiča morda imeli določene male zamere zaradi podelitve paketa koncesij v času, ko je bil državni sekretar na ministrstvu za zdravje, in zaradi njegovega izstopa iz njihove stranke. A njegova predstavitev jih ni razočarala, zato so ga podprli. Podprli so ga tudi v LDS. Borut Sajovic je na opozorilo o pomanjkanju sredstev za zdravstvo dejal, da "kak meter asfalta manj in kako patrio manj, pa bo več denarja".
V Zaresu Marušičevim utemeljitvam iz predstavitve niso oporekali, upajo pa, da bo pod njegovim vodenjem slovenski zdravstveni sistem zajadral v bolj stabilne vode, kar pa nedvomno ne bo lahko delo, je dejal poslanec Zaresa Alojzij Potočnik.
Proti glasovali poslanci SNS
Predstavitev in njegove prioritete je kot zelo pozitivne ocenil tudi vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik. Po njegovem mnenju Marušič dobro pozna delo ministrstva in z realnimi očmi gleda na prihodnost zdravstva. Tudi SDS je napovedal podporo kandidatu, saj so iz predstavitve lahko razbrali, da se bo delo v zdravstvenem ministrstvu pod njegovo taktirko intenziviralo.
Nasprotovanje imenovanju pa so izrazili v opozicijski SNS. Bogdan Barovič meni, da gre za kandidata s strokovnimi in političnimi izkušnjami, a kljub temu se jim zastavljajo vprašanja, na katera v predstavitvi niso dobili odgovora. Na primer o tem, kaj meni o vprašanju omejevanja maksimalnega obsega delovnega časa zdravnikov.
Novi minister napoveduje racionalizacijo
Marušič je svojo vizijo zdravstvene politike poslancem koalicijskih strank predstavil že minuli teden. Pri tem je pred odborom za zdravstvo med drugim izpostavil nujnost racionalizacije, predvsem v luči vedno slabših projekcij poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kritičen je bil do sedanjega sistema zdravstvenega zavarovanja, pa tudi do ideje o ustanovitvi agencije za kakovost v zdravstvu, kar predvideva predlog zakona o zdravstveni dejavnosti.
Miklavčič je v svojem govoru poslancem pojasnil, da se je za odstop odločil zaradi prevelikih obremenitev te funkcije za njegovo zdravje. Ob tem je kot ključno v času njegovega ministrovanja izpostavil zdravstveno reformo. V nadaljevanju seje pa so poslanci poslušali predstavitev kandidata za njegovega naslednika Dorjana Marušiča, ki ga je predlagal premier Borut Pahor. Poslanci so mu večinoma izkazali podporo.
Miklavčič: 'Rdečih številk nisem pustil'
Kot je Miklavčič pred poslanci pojasnil svojo odstopno izjavo, je bilo ključno vodilo pri njegovem delu "napraviti tako zdravstveno reformo, ki bo omogočila dolgoročno finančno stabilnost zdravstvenega sistema, in tak zdravstveni sistem, ki bo bolj dostopen za zavarovance".
Miklavčič je pojasnil, da na ministrstvu v prihodnje ne bo več na noben način sodeloval in bo od četrtka naprej upokojenec. Na novinarsko vprašanje, kakšno zapuščino prepušča svojemu nasledniku, je odgovoril, da mu je njegova predhodnica Zofija Mazej Kukovič ob predaji funkcije dejala, da ne ve, koliko je izgub v slovenskih bolnišnicah, ki so v lasti države, in da bo že še izvedel. "Jaz pa danes odgovarjam mojemu nasledniku, da mu nisem pustil rdečih številk in da sprejema zdravstveni sistem v Sloveniji v dobri kondiciji," poudarja Miklavčič.
Svojim naslednikom pa je svetoval, "naj več delajo, naj bodo kreativni, da bo zavarovanec v Sloveniji bolj zadovoljen". "Kar sem znal, sem naredil," pravi Miklavčič. Napisana sta zakon o zdravstveni dejavnosti ter zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, če jih bo DZ sprejel z malo ali kakšno drugačno korekturo, po Miklavčičevih besedah zagotavljata stabilnost financiranja slovenskega zdravstva v naslednjih letih. "Če jih ne bo sprejel, bo zelo hudo," dodaja minister v odstopu.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.