Migrantski delavci kot novodobna trgovina z ljudmi

Evropska unija že sedmo leto zapored obeležuje evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. Cilj evropskega dneva je osveščanje javnosti o pojavu, ki predstavlja hudo obliko kršitve človekovih pravic, posameznikove svobode in dostojanstva ter hudo obliko kaznivega dejanja.

Slovenija se s problematiko trgovine z ljudmi sooča predvsem v zadnjem desetletju, pri čemer so žrtve slovenski državljani, pa tudi tujci v tranzitu oz. tisti, ki pridejo v Slovenijo kot ciljno državo. Delo na tem področju usklajuje medresorska delovna skupina, katere dejavnosti so usmerjene tako v odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj kot tudi v zagotavljanje pomoči in zaščite žrtev ter izvajanje preventivnih ukrepov.

Letno policija obravnava tri do štiri primere

Vodja sektorja za organizirani kriminal na notranjem ministrstvu Tomaž Peršolja je opozoril, da direktiva EU iz leta 2011, ki je po njegovih besedah najpomembnejši dokument na področju boja proti trgovini z ljudmi in zaščite njenih žrtev, še ni implementirana v našo pravno zakonodajo. Tako nas na tem področju čaka še veliko dela, je dodal. Slovenska policija sicer letno obravnava tri do štiri primere trgovine z ljudmi.

Na posvetu o učinkovitejšem boju in preprečevanju trgovine z ljudmi, ki so ga pred evropskim dnevom pripravili v Ljubljani, pa so opozorili, da se žrtve trgovine z ljudmi pogosto ne prepoznajo kot take in so zato še bolj ranljive, pri čemer so izpostavili predvsem vse bolj razširjeno problematiko migrantskih delavcev.

'Razmere so skrb vzbujajoče'

Državna sekretarka v kabinetu predsednice vlade Tamara Vonta je opozorila, da so vprašanja spoštovanja človekovih pravic v času gospodarske krize prepogosto v ozadju, in čeprav ima Slovenija navzven status države, ki spoštuje pravice, so dejanske razmere po njenem mnenju skrb vzbujajoče.

Da vprašanje trgovine z ljudmi še zdaleč ni le prostitucija, kot se pogosto zdi, je opozorila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in kot sivo liso oziroma novodobno trgovino z ljudmi izpostavila migrantske delavce.

Opozorila je, da je tem ljudem kršena pravica do dostojanstva in osebne svobode, a se tega pogosto ne zavedajo, zato je takšne kršitve zelo težko preganjati. Vonta in Nussdorferjeva sta poudarili, da je problem trgovine z ljudmi širok, zato sta nujna multidiciplinaren pristop in enotnost vseh tistih, ki se ga lotevajo.